V slovenskem visokošolskem prostoru ob treh javnih univerzah - ljubljanske, mariborske, primorske, in zasebne novogoriške - deluje še peta oziroma druga zasebna Nova univerza.
"Nova univerza je bila pred leti tik pred začetkom delovanja, ko je družbo tedanjih treh fakultet zapustila Fakulteta za uporabne družbene študije. Sledile so razne pravne in sodne komplikacije, ki so se končale lansko leto s preprosto ugotovitvijo agencije za kakovost v visokem šolstvu, da Nova univerza pač obstaja," je za STA pojasnil rektor Nove univerze Rupel.
Namesto Fakultete za uporabne družbene študije je zdaj tretja fakulteta Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, ki je bila po Ruplovih besedah po dolgih mukah akreditirana lani.
Novo univerzo je leta 2008 akreditiral že takratni akreditacijski senat pri svetu za visoko šolstvo, ki je bil pristojen za ustanavljanje fakultet in univerz. To je takrat sprožilo številne medijske odmeve, pritožbe različnih deležnikov ter tudi odstop oziroma nestrinjanje nekaterih članov takratnega senata, so za STA potrdili v Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis).
Vsi pritožbeni postopki so se končali leta 2013, ko je pritožbena komisija Nakvisa potrdila odločitev senata za akreditacijo. V zvezi s to odločitvijo je bila vložena tožba na upravno sodišče, ki je leta 2015 izdalo sodbo, s katero je tožbo zavrnilo. Nova univerza je tako akreditirana in vpisana na seznam akreditacij visokošolskih zavodov. Vse tri fakultete po zapisu agencije izobražujejo po akreditiranih, javno veljavnih študijskih programih, zato je Nova univerza "javno priznana ustanova".
Nakvis je Novo univerzo vpisala na svoj seznam na zahtevo stranke oziroma ko je končala vse postopke v zvezi z vlogami fakultet, članic Nove univerze, za akreditacijo ali podaljšanje akreditacije študijskih programov, Nova univerza je akreditirana do 30. septembra 2020.
Nova univerza je torej na začetku svojega delovanja, saj je po Ruplovih besedah komaj izvolila svoje organe, zdaj si postavlja spletno stran z vsemi simboli. Nova univerza predstavlja okrepitev, ki sta jo doslej opravljali Evropska pravna fakulteta in Fakulteta za državne in evropske študije.
"Ti dve fakulteti imata koncesijo, nova fakulteta za slovenske študije se pripravlja za start, vendar nam je ministrica za izobraževanje, znanost in šport povedala, da zaenkrat s koncesijo ni nič, torej bomo iskali privatne sponzorje," je dejal Rupel, sicer dekan nove fakultete.
Ker je Nova univerza zasebna univerza, Rupel vidi tudi toliko težav in "zakulisnih igric". Prepričan je, da je pred nami soočenje z miselnostjo, naj bodo šole samo javne, sicer naj se financirajo same. To so bolj ali manj stari socialistični koncepti, je dejal.
Rupel ni opustil dolgoletne ideje o še eni univerzi na Goriškem. Evropska pravna fakulteta je locirana v Novi Gorici in Ljubljani. Na Goriškem pa uživajo podporo občine in drugih lokalnih organizacij. Skupaj želijo ustanoviti Univerzo Evropske unije. Gre za idejo, ki jo je pred leti sprožil znanstvenik in kulturni delavec Karel Bonutti in doživel mednarodno podporo, vendar iz tistega doslej po Ruplovih besedah ni bilo nič.
Zdaj se pogovarjajo z evropskim oziroma regionalnim združenjem za teritorialno sodelovanje, ki bi lahko prispevalo zagonska sredstva. "Glede na evropsko krizo in na pomanjkanje idej za reševanje si skupina entuziastov prizadeva začeti z evropsko univerzo, ki bi služila slovenski in italijanski, pozneje pa tudi širši evropski in sosedski publiki držav bivše Jugoslavije," je še dejal Rupel.
