Zakon je predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Po njenih besedah sistem vajeništva ni pomemben zgolj zato, ker bo poklicno izobraževanje mladih približal potrebam delodajalcev, ampak tudi, ker prinaša nove možnosti za zaposlovanje mladih.
Pomembno se ji zdi, da bo vajencu pri delodajalcu zagotovljeno socialno varstvo, da mu bo pripadala nagrada in da ta ne bo vplivala na pravico do socialnih transferjev družine.
Vajeništvo bodo po besedah ministrice začeli uvajati postopoma že v naslednjem šolskem letu, pri čemer v prvih treh letih pričakuje do 200 vajencev na generacijo.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijske stranke napovedale, da bodo zakon podprle.
V SMC se po besedah Ivana Škodnika zavedajo, da vajeništvo ni čudežno zdravilo proti brezposelnosti mladih, lahko pa odigra pomembno vlogo. "Obstajajo dokazi, da osebe, ko končajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti pa osebe, ki končajo vajeništvo, praviloma lažje preidejo v zaposlitev," je dejal poslanec.
Jan Škoberne (SD) je odgovoril na nekatere kritike, da vlada z zakonom v DZ prihaja pozno: "Morda je zakon nekaj, kar res čakamo predolgo, a smo to dobili zgrajeno na način, da ga lahko pozdravimo in da lahko z njim odgovorimo na ključne dileme." Je pa to, kako bo zakon deloval, odvisno predvsem od tistih, ki jih zadeva, je poudaril.
V DeSUS po besedah Petra Vilfana zakon podpirajo, ker po njihovem prepričanju vzpostavlja pravi odnos med dijakom in tistimi, ki bodo nudili vajeništvo, prav tako pa dijaku zagotavlja kakovostno usposabljanje, spremljanje vajeništva in varnost. Posebej pa ga pozdravljajo, ker omogoča, da se v sistem vključijo tudi brezposelni, "saj s tem krepimo vseživljenjsko učenje".
V večjem delu opozicije so v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenili, da zakon ni tako slab, a dodali, da bo treba nekatere dele v nadaljnji obravnavi temeljito popraviti. Menili so tudi, da vlada z zakonom zamuja. "Lahko bi rekli končno. Po treh poskusih SDS imamo le na mizi zakon o vajeništvu, ki ga je pripravila vlada," je dejal Tomaž Lisec (SDS).
Osnutek zakona se jim v SDS ne zdi "tako napačen, je pa slabši, kot je bil predlog SDS, predvsem bolj birokratski", je dejal. V nadaljnji obravnavi zakona bo treba po mnenju SDS natančneje določiti predvsem vlogo poklicnih zbornic, "katerih vloga je prevelika, preveliko težo se daje tudi sindikatom".
"Vsak izgubljen dan na tem področju pomeni slabši izobraževalni sistem in bolj otežen prehod iz izobraževanja v zaposlitev," je dejal Jožef Horvat (NSi) in tako tudi on obžaloval, da je vlada zakon pripravljala tako dolgo.
Zakon je po oceni poslanca sicer korak v pravo smer, a nikakor ni optimalen. Predvsem čas, ko je vajenec pri delodajalcu in v šoli, bi moral biti po njegovem mnenju daljši. To bi omogočilo, da bi lahko procesi tekli nemoteno daljše obdobje. Kljub temu meni, da si zakon zasluži priložnost, zato ga bodo v prvem branju podprli.
Podporo v prvem branju je napovedala tudi Alenka Bratušek. V poslanski skupini nepovezanih poslancev namreč ocenjujejo, da bo vajeništvo mladim omogočilo zgodnejšo poklicno socializacijo ter bolje povezalo izobraževalni sistem in gospodarstvo. Se jim pa zdi ključno, da se v nadaljnji proces sprejemanja vključi dijake, "navsezadnje bo zakon najbolj vplival prav na njihovo prihodnost".
Izrazito odklonilen odnos do zakona imajo v ZL. Po besedah Mihe Kordiša je težava v tem, da zakon ne zasleduje ciljev mladih, ampak cilje delodajalcev, ki jih subvencionira. Zelo hitro se bo po mnenju Kordiša tudi zgodilo, da bodo delodajalci vajeniški sistem izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile. "Lahko se zgodi, da bomo dobili le še en derivat prekarne oblike," je opozoril.
O tem, ali je zakon primeren za drugo obravnavo, bodo poslanci odločali v petek.
