Državni svet in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bosta danes v Ljubljani pripravila posvet, na katerem želita zaokrožiti javno razpravo s predstavitvijo podrobnosti, udeležencem posveta pa ponuditi dodatno priložnost za predstavitev stališč in izmenjavo mnenj.
Centralna enota centrov bo po predlogu nudila podporo centrom ter skrbela za izobraževanje in razvoj strokovnega področja. Območni centri pa bodo za vse lokalne enote centrov v regiji opravljali pravne, finančne in računovodske storitve ter storitve s področja informatike.
Vključevali bodo regijsko interventno službo in tam, kjer krizni centri obstajajo že zdaj, tudi te. Po potrebi bodo oblikovali mobilni strokovni tim. Vsak območni center za socialno delo bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote centra za socialno delo.
Predlagana reorganizacija po navedbah ministrstva izhaja iz obstoječih šibkosti, ki so denimo kadrovska podhranjenost centrov, pomanjkanje časa za terensko delo in neenotna praksa. Z reorganizacijo želijo poenotiti delovanje centrov in omogočiti več časa za strokovne naloge.
Zaposleni v enotah centrov bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje.
Toda če naj bo novela izvedljiva, bo treba zagotoviti večje število strokovnih delavcev, je za STA opozoril predsednik skupščine Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Miran Kerin. Od leta 2008, ko so na ministrstvu za delo podpisali normative in standarde, je po njegovem opozorilu jasno, da jih primanjkuje 30 odstotkov.
Ob zdajšnji kadrovski podhranjenosti predlog, ki predvideva večjo dostopnost storitev, ne bo mogoče izvesti, je opozoril. "Glede na to se postavlja vprašanje, ali je reorganizacija sploh smiselna," je menil.
Podobno opozarjajo v sindikatu centrov za socialno delo Since 07. Predlagane reorganizacije, s katero naj bi okrepili kakovost storitev, po mnenju predsednika sindikata Perice Radonjiča ne bo mogoče izvesti brez dodatnega strokovnega kadra. Tako pričakujejo kadrovske okrepitve na področju strokovnega dela.
Kot problem izpostavljajo tudi načrtovani prehod delavcev na območne centre oz. na nove pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega se sprašujejo o usodi delavcev iz plačne skupine J oz. iz podpornih služb, ki se bodo poenotile. Pri tem bo lahko kadra preveč, ugotavlja Radonjič.
V Sloveniji zdaj deluje 62 centrov za socialno delo, ki so del javne mreže socialnovarstvenih storitev, v njih pa je zaposlenih skupno skoraj 1200 oseb. Največji center, ki je v Mariboru, ima 90 zaposlenih, najmanjši v Metliki pa pet.
