Dolgotrajna pogajanja so vlada in sindikati lani sklenili z dogovorom, s katerim so po eni strani predvideli, kako se bodo v letošnjem in prihodnjem letu odpravljali še veljavni varčevalni ukrepi, obenem pa so se zavezali, da bodo odpravili nepravičnosti v plačnem sistemu.
O novih uvrstitvah delovnih mest se morajo vlada in sindikati dogovoriti do 1. maja. Vladna stran pa namerava predlagati, da vseh vprašanj ne bi reševali znotraj krovnih pogajanj, ampak bi rešitve deloma iskali tudi v ločenih pogajanjih s posameznimi resorji.
Vlada je namreč sklenila sindikatom predlagati, naj pogajanja o orientacijskih delovnih mestih ter o delovnih mestih, ki so uvrščena v plačno skupino J, potekajo v okviru sej komisije na centralni ravni. Pogajanja o vseh ostalih delovnih mestih oz. nazivih pa bi potekala v okviru panožnih pogajanj za sklenitev aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki jih bo koordiniralo ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z ministrstvom za finance.
Na pogajanjih bodo denimo reševali vprašanja gasilcev, vojakov, carinikov, pa pravosodnih policistov, ki pričakujejo primerljive rešitve, kot veljajo za policiste, ki so se po pol leta izvajanja stavkovnih aktivnosti sredi lanskega leta z vlado dogovorili o zvišanju plač. Med tistimi, ki pričakujejo pravičnejše vrednotenje svojega dela, so tudi pomočnice vzgojiteljic ter najslabše plačani iz plačne skupine J. Oboji so pravično plačilo svojega dela že lani zahtevali na ločenih protestnih shodih pred vlado.
Sicer pa naj bi na današnjih pogajanjih odprli tudi vprašanje pripravljenosti za delo na določenem kraju, saj dogovor iz lanskega leta predvideva tudi, da bodo v kolektivni pogodbi za javni sektor do 1. marca opredelili pojem pripravljenosti za delo na določenem kraju ter od 1. marca dalje zagotovili dodatno plačilo dodatka.
Prav tako naj bi izmenjali stališča o vprašanju vračila preveč izplačanih plač, potem ko je vrhovno sodišče v enem od primerov zahtevek delodajalca po vračilu preveč izplačane plače ocenilo za neutemeljenega. Sodišče je med drugim presodilo, da je bila za zakonitost in skladnost podob o zaposlitvi prvenstveno odgovorna tožeča stranka, torej delodajalec.
