Pred zaključnim panelom je zbrane goste na ljubljanski ekonomski fakulteti nagovorila evropska komisarska za promet Violeta Bulc in naštela nekaj ključnih izzivov, s katerimi se je v preteklih dveh letih soočila EU.
Kot je dejala, je gospodarska kriza na evropski družbi pustila močne posledice, ki se še kažejo. Smo največje gospodarstvo na svetu, moramo pa se zavedati, da je najboljše orodje za nadaljnjo rast sodelovanje in ne tekmovalnost, je dejala.
Medtem ko posledice gospodarske krize še niso popustile pa je prišel drug izziv, in sicer begunska kriza, na katero EU ni bila pripravljena, je dejala komisarka. "Evropa nikoli ni bila celina, ki bi drugim predstavljala upanje za boljše življenje, zdaj pa je naše gospodarstvo zaželeno," je dodala. Ne bom rekla, da smo domačo nalogo na tem področju v celoti naredili, smo pa, kot je poudarila, razvili orodja, ki so nam v pomoč pri soočanju s tem največjim izzivom.
Na velika vrata je v EU prišel tudi tretji izziv, ki ga EU še ni izkusila, to je terorizem. Kot je pojasnila Bulčeva, članice prej niso imele vzpostavljenega dobrega sistema izmenjave informacij, kar je EU hitro popravila. Ne moremo trditi, da smo da smo storili vse, da se kaj takega ne ponovi, imamo pa boljše sisteme in opremo, ki omogočajo konstantne napredke, je pojasnila.
Tudi ta izziv se še ni pomiril, pa je prišel še brexit. Ta je po besedah komisarke razkril šibkosti EU, obenem pa so se države osredotočile na tiste temeljne razloge, zakaj je unija nastala in to je mir. Vodilo je bilo, da se vojna ne bo ponovila na evropskih tleh, je izpostavila. Dotaknila se je še izvolitve Donalda Trumpa za novega predsednika, ki je čez noč obrnil ameriško politiko, kar uniji predstavlja nov izziv.
Preko videa je udeležence konference nagovoril posebni svetovalec nekdanjega generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona za cilje trajnostnega razvoja Jeffrey Sachs. Izpostavil je, da svet postaja vse bolj nestabilen, zato mora iti gospodarski razvoj v tako smer, da bo pravičen in okoljsko vzdržen.
Poudaril je, da morajo države upoštevati vodila, na katera so pristale s podpisom pariškega sporazuma. Nevarno in odprto vprašanje pa je po njegovih besedah nadaljnja politika ZDA. Kot je dejal, se lahko zgodi tudi, da bo Trump s svojo politiko združil ostale države. "Če izgubimo še eno generacijo pri soočanju z grožnjami klimatskih sprememb, ne bomo več varni," je opozoril.
Z njim se je strinjal tudi nekdanji prvi mož Mednarodnega združenja za zračni promet (IATA) in ustanovitelj organizacije Greengrowth.travel Geoffrey Lipman. Tudi sam je med ključnimi izzivi izpostavil klimatske spremembe. Dejal je, da mnoge poslovne šole še ne vzgajajo kadrov, ki bodo iskali priložnost v zelenih pobudah in ustvarjali nova, zelena delovna mesta.
"Pri klimatskih spremembah gre za naš obstoj, če tega ne popravimo, se bodo prihodnje generacije scvrle ali zmrznile," je bil nazoren Lipman.
S panelom se je v Ljubljani zaključila dvodnevna mednarodna Konferenca EFMD, ki jo bo prihodnje leto gostil München. EFMD je sicer največje mednarodno združenje za razvoj managementa s sedežem v Bruslju ter vključuje skoraj 900 institucionalnih članov akademskega in poslovnega okolja iz preko 86 držav po vsem svetu. Ob današnjem zaključku so objavili, da so novo pisarno odprli še v Pragi.
