Pomislimo, kako se sami počutimo, ko pridemo v skupino neznanih ljudi in smo drugačni od njih, je na današnji okrogli mizi v Ljubljani pozvala predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos. Tako se počutijo ljudje iz drugih držav v Sloveniji, je nadaljevala. "Ne znajo jezika, ne poznajo kulture, prav tako pa tudi ne vedo za nenapisana pravila. Toda če k njim nekdo pristopi s prijazno besedo, jim bo takoj lažje," je pojasnila Mikuš Kosova, ki je po izobrazbi psihiatrinja.
Današnji svet je po njenih besedah svet migracij, premikov. Naučiti se je treba živeti z drugačnostjo in jo sprejeti, je poudarila.
Ravnatelj Centra Janeza Levca Matej Rovšek se je strinjal, da je v družbi premalo empatije, torej "da skušamo čutiti, kot čuti druga oseba". V centru, ki ga vodi, še predobro vedo, kaj pomeni biti drugačen. Medtem ko zahodni šolski sistem poudarja intelektualne sposobnosti in izključuje na podlagi sposobnosti za učenje, so po njegovih besedah zelo pomembne tudi druge lastnosti človeka, denimo sposobnost pohvaliti in sprejemanje različnosti.
Po besedah ravnatelja ljubljanske OŠ Livada Gorana Popoviča o usodah otrok, tako tudi otrok iz drugih držav, odločajo vsi drugi, samo sami ne. "Dajmo jim priložnost, da postanejo enakopravni del družbe," je pozval. Na šoli, ki jo vodi, je po hodnikih po njegovih besedah slišati 18 različnih jezikov. Ko je postal ravnatelj, je bilo 98 odstotkov učencev iz drugih držav, je povedal.
"Vedno se je pri razmišljanju o tujcih smiselno vprašati, zakaj so se izselili iz svojega okolja," je menil direktor Knjižnice Logatec Gregor Erjavec. Po njegovih besedah si večinoma ne želimo zapustiti svojega doma in okolja, kjer imamo delo in prijatelje. V to smo prisiljeni zaradi različnih stisk, je opozoril. Pri tem je omenil primer svoje hčerke, ki v Sloveniji ni dobila zaposlitve. Zdaj živi v arabskem svetu, kjer so jo zelo lepo sprejeli in se dobro počuti.
Vsak od nas si želi imeti nekoga ob sebi, še zlasti takrat, ko je v stiski, pa je spomnil Primož Jamšek iz Slovenske filantropije. Kot je dejal, je kot prostovoljec prišel do številnih, ki jih je želel spoznati, saj prostovoljstvo odpira vrata in oči. Prostovoljstvo tako prostovoljcu daje, ne pa jemlje, je poudaril.
Osrednja tema letošnjega 9. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri v organizaciji Mestne občine Ljubljana, ki poteka v dneh med 21. januarjem in 8. februarjem, je večkulturnost in različnost.
