Po besedah vodje centra za integriteto in preventivo pri KPK Habjan Barboričeve so oceno naredili na podlagi načrtov integritete, ki so jih dolžne izdelati šole same, lastnih opažanj oziroma prijav in poročanja medijev.
Do pomembnih razhajanj med tistim, kar zaznavajo šole, in tistim, kar zaznava KPK sama, po besedah Habjan Barboričeve prihaja na področju zaposlovanja na šolah. KPK je namreč pri najmanj četrtini prijav, ki jih je prejel od leta 2011 do 2015, zaznal nepravilnosti na področju zaposlovanja v osnovnih šolah v smislu, da so ravnatelji zaposlovali svoje družinske člane ali kandidate, ki niso izpolnjevali pogojev. Pri srednjih šolah je takšne sume zaznal v okoli 15 odstotkih primerov.
Pomembna razhajanja KPK ugotavlja tudi pri prejemanju daril. "Šole temu področju ne pripisujejo velikih tveganj, na drugi strani pa KPK prejema nešteto prijav in vprašanj na to temo," pravi Habjan Barboričeva. Dodaja, da je tveganj na tem področju kar nekaj, posebej ker je v šolah veliko priložnosti za obdarovanja.
Na področju javnih naročil je KPK po besedah Habjan Barboričeve zaznal, da šole ne poznajo dovolj dobro postopka za izvedbo javnih naročil, zato v ta namen pogosto najemajo zunanje svetovalce, ki včasih celo sodelujejo v postopku izbire, kar pa ni dovoljeno. Pri tem po ugotovitvah KPK prihaja do precejšnjih korupcijskih tveganj, saj osebe zasebnega prava niso zavezane izogibanju nasprotju interesov.
Precejšnje nepreglednosti KPK ugotavlja pri oddajanju šolskih prostorov in opreme. "Pri tem namreč šole pogosto ne sklenejo pogodb, nimajo cenikov, prav tako ne določenih pogojev izbire," pravi Habjan Barboričeva.
Korupcijska tveganja KPK ugotavlja tudi pri izboru učbenikov in drugih učnih gradiv. Ugotavlja namreč, da založbe preko posameznih učiteljev, izobraževanj, usposabljanj in potovanj pogosto vplivajo na to, katera gradiva bodo izbrana. Zato KPK šolam predlaga, naj določijo jasna merila o komuniciranju z založbami.
Na področju izogibanja nasprotju interesov KPK po besedah Habjan Barboričeve specifična tveganja opaža pri šolanju otrok zaposlenih. "Beležimo kritike, da so favorizirani, da jim učitelji nudijo učno pomoč v popoldanskem času brez vednosti ravnatelja in da učitelji učijo lastne otroke," je dejala. Kršenje načela izogibanja nasprotju interesov opažajo tudi pri odločanju članov sveta šole, denimo pri imenovanju ravnatelja. "Pri tem člani sveta pogosto glasujejo za družinskega člana ali zase," je dejala.
KPK opaža tudi poskuse pritiska staršev in skrbnikov na ocenjevanje, pogosto tudi preko odvetnikov. Zato šolam in učiteljem priporoča, da oblikujejo jasna merila za ocenjevanje ter z njimi seznanijo učence in starše.
KPK je sicer na podlagi ugotovitev analize šolam, ministrstvu, šolskemu inšpektoratu in drugim, podal priporočila o tem, kako se izogniti vsem omenjenim tveganjem.
Po besedah Habjan Barboričeve so sicer oceno tveganj naredili na podlagi načrtov integritete nekaj več kot 300 osnovnih šol in nekaj manj kot 100 srednjih šol. Načrtov ni naredilo 118 osnovnih in 31 srednjih šol, čeprav so k temu zavezane. Zato jim je KPK naložil, naj omenjene načrte pripravijo do 5. junija.
