c S

Zaživel je spletni portal eGeologija

01.02.2017 15:10 Ljubljana, 01. februarja (STA) - Geološki zavod Slovenije (GeoZS) je vzpostavil spletni portal eGeologija, ki zagotavlja hiter dostop do obsežnega nabora kakovostnih geoloških podatkov najširšemu krogu uporabnikov. Na portalu se trenutno nahaja 140 javno dostopnih podatkovnih virov, storitev in kart, uporabnik pa lahko iskane podatke prenese v svoje okolje za nadaljnjo uporabo.

S tem se bo občutno izboljšala dostopnost podatkov s področja geologije v Sloveniji, je na današnji predstavitvi povedala vodja Geološkega informacijskega centra Jasna Šinigoj. Najširši krog uporabnikov ima namreč z novim portalom, ki se nahaja na spletnem naslovu www.egeologija.si, omogočen dostop do interpretiranih in standardiziranih geoloških podatkov prek enotne vstopne točke na svetovnem spletu.

Geološki zavod je sicer v preteklosti zbiral in interpretiral veliko geoloških podatkov, a je bil dostop do njih otežen, ker niso bili uporabnikom na voljo skozi enotno vstopno točko. Gre za zgodovinski korak, ki predstavlja pomemben mejnik na poti od stare geološke karte k prihajajoči novi geološki karti oziroma modela Slovenije, je poudaril direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec.

Geološki podatki in poznavanje geološke zgradbe so temelj izvajanja dejavnosti nacionalnega pomena, kot so oskrba s pitno vodo, urbanistično načrtovanje in gradbeništvo, gospodarjenje z mineralnimi surovinami, varovanje pred naravnimi nesrečami oziroma poplavami in plazovi, varovanje okolja in posledično zdravja. Podatki pa so zanimivi tudi za najširše uporabnike - ne glede na to, ali gre za načrtovalce rabe prostora, gospodarstvenike, gradbenike, naravovarstvenike ali znanstvenike, ki pri svojem delu potrebujejo in uporabljajo prostorske podatke.

Portal eGeologija zagotavlja vpogled v poenotene metapodatkovne opise, vpogled v podatke prek spletnega pregledovalnika in pridobitev prostorskih podatkov na podlagi spletne kartografske storitve, spletne objektne storitve in zip ali pdf datotek. Brskanje je mogoče s ključno besedo v brskalniku, ki je vzpostavljen kot katalog metapodatkov, ali s prostorskim iskalnikom, ki omogoča iskanje podatkov na želeni lokaciji.

Vstopna stran portala omogoča uporabniku enostavno iskanje, brskanje po vsebinskih kategorijah, spletnih storitvah, podatkovnih temah in področjih ter vrstah vira, v katerih so prikazani metapodatkovni opisi. Uporabnik ima prav tako pregled in vstop v posamezne spletne pregledovalnike, ki jih vzpostavlja in vzdržuje zavod in omogočajo podrobnejši vpogled v različne geološke podatke.

V rezultatih iskanja dobi uporabnik osnovne informacije o želenem podatku, kot so opis, namen, dostopnost ter povezave do samega podatka prek različnih spletnih storitev in do njegovih sorodnih podatkov, lahko pa pridobi tudi podrobnejši opis.

Na portalu se trenutno nahaja okrog 220 podatkovnih virov, storitev in kart, od tega jih je, kot omenjeno, 146 javno dostopnih. Portal, ki se bo sproti nadgrajeval v skladu s potrebami, je odprt tudi za geološke podatke drugih organizacij, je pojasnil Matija Krivic z zavoda.

Pomemben del portala eGeologija je tudi interaktivni pregledovalnik podatkov, v katerem se na željo uporabnika zahtevani podatki oziroma podatkovni sloji prikazujejo na karti. Ta pregledovalnik omogoča prikazovanje in pregledovanje geoloških podatkov in njihove vsebine z uporabo osnovnih funkcionalnosti, kot so povečanje, pomanjšanje, premikanje, prosojno prekrivanje podatkovnih slojev, tiskanje in iskanje lokacije ter dodajanje poljubnih podatkovnih virov z uporabo spletne kartografske storitve.

Vzpostavitev infrastrukture geoloških prostorskih podatkov, portala eGeologija ter implementacije direktive Inspire, geološki zavod vodi in usklajuje v okviru infrastrukturnega programa Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Z vzpostavitvijo portala eGeologija zavod sledi načelom dostopnosti prostorskih informacij in storitev na enem mestu, kar pomeni združevanje prostorskih podatkov iz različnih raziskav in projektov ter možnost souporabe teh podatkov s strani večjega števila uporabnikov in aplikacij. Vse to, skupaj s sredstvi informacijske komunikacijske tehnologije, zagotavlja večjo učinkovitost, medsebojno usklajenost, kakovosten in lažji dostop do evidentiranih geoloških podatkov ter njihovih interpretacij.