"Ko bomo videli in preučili sprejet predlog zakona (do zdaj se je namreč večkrat spreminjal), se bomo tudi do njega podrobno opredelili. Če bodo tudi v državnem zboru interesi usklajeni in posledično strinjanje o nujnosti uvedbe vajeništva, bomo predlagali amandmaje k zakonu. Čeprav menimo, da je predlog zakona zgrešen že v samih izhodiščih," sta organizaciji zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovem prepričanju Slovenija uvaja vajeništvo predvsem zaradi pritiskov tujine, na primer Evropske zaveze za vajeništva in Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Letos bo na ravni EU ustanovljena tudi podporna služba za vajeništvo, ki bo temeljila na povpraševanju in nudila podporo državam, ki uvajajo ali reformirajo sisteme vajeništva. "Če to povežemo z idejo 'Erasmus Pro' programa za podporo dolgotrajni napotitvi vajencev v tujino (200.000 letno), je tudi jasno, zakaj si EU, na čelu z Nemčijo, za to prizadeva," so navedli.
Gospodarstveniki vidijo v vajeništvu priložnost za nižanje stroškov delovne sile, menijo. To naj bi bilo v predlogu zakona razvidno iz ideje, da vajenci ne bodo zaposleni in po mnenju obeh organizacij primerno plačani, temveč dijaki, ki se praktično usposabljajo z delom. Ob tem so spomnili, da v Sloveniji takšen dualni sistem že imamo, tudi vajeništvo se je že izvajalo, a opustilo.
"Zbornice so s predlogom zakona logično zadovoljne, saj bodo dobile številna nova pooblastila (s tem pa dodatna sredstva); vajeništvo bo celo sofinancirano, vajeniške nagrade (ki bi jih v resnici morali imenovati plačilo za delo) pa minimalne. Še posebej je sporno, da bodo lahko vajenci tudi brezposelne osebe, kar odpira možnost za novo izkoriščanje delavcev," so zapisali.
Opozorili so še, da mladi z izjemo enega sestanka pri oblikovanju predloga zakona niso bili vključili. Deležniki pa so po njihovem prepričanju "dosegli škodljiv kompromis, pri tem pa pozabili, da je vajeništvo na prvem mestu namenjeno mladim". Ideje Evropske komisije o vajeništvu kot del strategije za boj proti brezposelnosti mladih in njihovi socialni vključenosti pa po njihovih trditvah v predlogu zakoni ni zaslediti. Ta naj bi bil tudi "brez analiz in pričakovanih učinkov".
Vajeništvo tako ne bo pripomoglo k zaposlenosti mladih, niti ni izključno namenjeno mladim, ki so najbolj izpostavljeni tveganjem socialne izključenosti. Predlog tudi ne sledi splošnim družbenim in globalnim trendom, so zapisali. Organizaciji sklepata, da je predlagatelj pozabil na interes vajencev in celo javni interes, vezan na vlogo izobraževalnega sistema.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je sicer na današnji novinarski koneferenci izpostavila, da je namen predloga zakona še tesneje povezati izobraževalni sistem z obrtjo in gospodarstvom. Kot so napovedali na ministrstvu, ga bodo v naslednjem šolskem letu tudi pilotno preizkusili.
Ministrstvo za izobraževanje je predlog zakona usklajevalo tudi z ministrstvoma za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter za gospodarski razvoj in tehnologijo. Državna sekretarja Peter Pogačar in Aleš Cantarutti sta danes med drugim zagotovila, da bo vajeništvo mladim olajšalo vstop na trg dela, zmanjšala se bo brezposelnost mladih, zaživeli pa bodo tudi poklici, ki na trgu manjkajo.