Udeležence konference iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Grčije, Libanona in Slovenije, ki so na različne načine vpeti v izobraževalne procese migrantov, je na daljavo nagovorila tudi šolska ministrica Maja Makovec Brenčič in jim zaželela, da bi našli rešitve za čim bolj človeški pristop k aktualnim dogajanjem v družbi.
Primeri dobrih praks na področju izobraževanja po njenem kažejo, da smo v Sloveniji razvili veliko strategij dela tako z otroki priseljenci kot z njihovimi starši, kar je zelo pomembno v trenutku, ko v Evropo, z željo po boljšem in varnejšem življenju, prihaja večje število ljudi, ki bežijo stran od vojn in nemogočih življenjskih razmer.
"Za otroke, ki so morali zapustiti dom, ima izobraževanje ključen pomen pri ohranjanju njihovega dostojanstva in upanja na boljšo prihodnost," je dejala in poudarila, da je treba naraščajočo raznolikost znotraj šol videti kot priložnost in izziv, veliko odgovornost pa nosijo tudi univerze, ki se ukvarjajo z izobraževanjem bodočih učiteljev.
Slovenija je po njenem v zadnjem desetletju naredila precej korakov v dimenziji vključevanja priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, a je še vedno prostor za izboljšave. Tudi zato so si na ministrstvu letos zadali še nekaj konkretnih ukrepov, ki se skozi proces sistemskega reševanja vključevanja priseljencev kažejo kot potrebni.
Evropska poslanka in gostiteljica konference Tanja Fajon je ob tem povedala, da je migrantska kriza postavila ogledalo evropski družbi, potem ko je pred letom dni več kot 800.000 ljudi po zahodno-balkanski poti pripotovalo do zahodne Evrope v iskanju mednarodne zaščite. Čeprav so se prihodi lani nekoliko zmanjšali zaradi dogovora s Turčijo, pa to še ne pomeni, da se bo val beguncev ustavil, saj tega niti ograje ne morejo ustaviti.
"Prihod poldrugega milijona migrantov v Evropo, ki šteje 500 milijonov ljudi, je razvrednotil pojme kot so solidarnost, humanost in odgovornost. Narasli so strah, nestrpnost in ksenofobija, Evropska unija pa se je na začetku 21. stoletja znašla v eni največjih kriz obvladovanja šibkosti svojih lastnih politik," je dejala Fajonova.
V migrantski krizi po njenih besedah ni zmagovalcev, zgolj ljudje, ki se borijo za preživetje, in mi kot družba in posamezniki, ki nosimo odgovornost za njihova življenja. Ob tem je spomnila na primer Libanona, štirimilijonsko državo z največjim odstotkom beguncev na prebivalca na svetu, kjer je trenutno okoli dva milijona beguncev, predvsem Sircev in Palestincev. Zaradi številnih izkušenj na tem področju je bil med gosti konference tudi profesor bejrutske univerze Ali Tarabay.
Sicer pa so udeleženci govorili o različnih konceptih izobraževanja otrok migrantov, študijah primerov in dobrih praks na vseh ravneh izobraževanja, o spodbudah in idejah za uspešno vključevanje mladih migrantov in beguncev v izobraževalne sisteme držav gostiteljic, kulturnih posledicah in pomenu strokovnih izpopolnjevanj pedagoških delavcev na tem področju.
