Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik v statutu izpostavlja tri ključne spremembe. Kot je danes pojasnil za STA, gredo prve večje spremembe v smeri demokratizacije univerze, kar pomeni, da bodo lahko rektorja po novem volili tudi strokovni delavci, dekana pa poleg teh še akademsko osebje in študenti. Vsaka članica bo imela upravni odbor, v katerem bo tudi študent. Urejen je tudi odpoklic dekana in rektorja. "Zdaj ima oblast ljudstvo na univerzi," je poudaril.
Statut po rektorjevih besedah omogoča tudi večjo povezanost oziroma integracijo univerze. Vzpostavili so t. i. skupne organizacijske enote, ki jih lahko ustanavljajo članice. Trenutno v okviru tega že obstajata doktorska šola in Mreža raziskovalnih infrastrukturnih centrov. Želijo si vzpostaviti tudi univerzitetno knjižnico, po Svetlikovih zagotovilih pa obstajajo možnosti za še druge take skupne enote.
K večji integraciji prispeva tudi urejeno delo posameznikov zunaj univerze, vzpostavili so tudi razvojni slad, ki ga univerza prej ni imela, omogočajo tudi lažje vključevanje tujih študentov in osebja skozi različne institute, je pojasnil Svetlik. Poudaril je še, da so invalidom omogočili daljši čas za napredovanje oz. izpolnitev študijskih obveznosti.
Spremembe omogočajo tudi večjo kakovost univerze, je prepričan Svetlik. Ob tem je izpostavil, da ne bo več mogoča izvolitev v nižji naziv od obstoječega, ki ga posameznik ima, ob tretji in naslednji izvolitvi v naziv pa bo odločala habilitacijska komisija na ravni univerze in ne več fakultete.
"Vzpostavili smo tudi hitrejše postopke za uveljavljanje pravic študentov, v statutu je urejena dostopnost zaključnih del preko repozitorija, zmanjšali smo tudi število izpitnih rokov, na prvi in drugi stopnji imajo študenti odslej na voljo največ pet, na tretji pa največ tri izpitne roke, uredili smo tudi hitrejše in lažje vključevanje tujih gostujočih učiteljev," je naštel rektor. Na ta način bi dvignili tudi kakovost izobraževanja, je prepričan.
Po poročanju Dnevnika odslej študenti ne bodo imeli več pravice do šestih izpitnih rokov. Prvi trije bodo, tako kot zdaj, brezplačni, za četrtega in petega, ki bosta komisijska, bodo morali plačati, poleg tega pa bodo morali za zadnjega dobiti odobritev fakultete. Študenti na doktorskem študiju bodo upravičeni do treh izpitnih rokov, zadnjega bodo opravljali pred komisijo.
Statutarna komisija je to spremembo uskladila s študenti. Ti so tako dosegli, da ni bil sprejet prvotni predlog, po katerem bi imeli na voljo štiri izpite, pri čemer bi bila brezplačna le prva dva. Umaknili so tudi predlog, da bi bili študenti kaznovani, če bi na izpitu dosegli zelo nizko število točk. Prav tako ne bodo kaznovani, če se bodo prijavili k izpitu, a se preverjanja znanja ne bodo udeležili, še navaja Dnevnik.
Svetlik je s sprejetjem statuta zadovoljen. "Ta proces je trajal že več kot dve leti, od začetnih javnih razprav in pogovorov po fakultetah in med različnih skupinami, kot so študenti in sindikati," je dejal. Po razpravah na senatu in tudi med članicami pa je predlog po njegovi oceni dokončno dozorel, o čemer priča tudi soglasje članic na torkovi seji.
Dopolnitve so sicer uskladili tudi z novelo zakona o visokem šolstvu, je še poudaril Svetlik. Na novembrski seji senata so zaradi številnih pomislekov, tudi Študentske organizacije (ŠOU) Univerze v Ljubljani, namreč sklenili pripraviti nov predlog besedila statuta, ki bo skladen tako z dopolnili članic kot tudi z določbami iz novele.
Na ŠOU v Ljubljani pozdravljajo sprejetje novega statuta, saj je postopek njegove priprave in sprejemanja potekal z aktivno vključenostjo študentskega mnenja, so sporočili za STA. "Zadovoljni smo, da sprejeti statut predstavlja manjši poseg v pravice študentov od predvidenega in daje študentom enakovreden glas v upravnih odborih članic univerze," so izpostavili.
Rektor ljubljanske univerze še pričakuje, da bo nov statut naslednji teden potrdil tudi upravni odbor in da bo postopek sprejemanja novega statuta v tem mesecu končan.
