Zakon uvaja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjih poklicnih šolah. Vajeništvo bodo lahko opravljali dijaki, pri čemer bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu.
Pri tem bodo imeli dijaki status vajenca, ki pa ne bo rezerviran samo za njih. Vajenec bo lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo. Temu, da bi se lahko v vajeništvo vključili tudi brezposelni, je sicer nasprotovala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Pogodbo z vajencem bodo lahko sklenili delodajalci, ki bodo vpisani v razvid vajeniških učnih mest in katerih dejavnost obsega poklic, za katerega se izobražuje vajenec. Pogodbo bodo lahko sklenili delodajalci, ki v preteklosti niso kršili svojih obveznosti iz vajeništva, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava. S slednjim je ministrstvu delno ugodilo pripombam ZZZS.
Vajence bo moral pri usposabljanju spremljati mentor, ki bo moral izpolnjevati določene pogoje.
Za izvajanje programa vajeništva bodo zadolžene poklicne zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, za kar bodo prejele tudi določena državna sredstva. Med drugim bodo objavile razpis vajeniških delovnih mest, preverjale ustreznost delovnih pogojev in opreme, skrbele za redno izpolnjevanje obvez delodajalcev in posredovale v sporu med delodajalcem in vajencem. Slednjemu so sicer v javni obravnavi nasprotovali v ZSSS.
Izvajanje vajeništva bo spremljala tudi komisija, ki jo bo imenoval minister za izobraževanje. Ta bo pripravljala letno poročilo o izvajanju vajeništva in ga posredovala ministrstvu ter po potrebi predlagala sistemske spremembe. Za sam nadzor pa bo zadolžen inšpektorat, pristojen za izobraževanje.
Vajenec bo moral pred začetkom usposabljanja skleniti pogodbo tako s šolo, kjer se bo šolal, kot delodajalcem, in jo registrirati pri pristojni zbornici. Pri usposabljanju se bo moral držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa bo upravičen do nagrade, ki ne sme biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja. Nagrada ne bo vplivala na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialno varstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev, kar je tudi ena od določb, s katero je ministrstvo ugodilo pripombam iz javne obravnave.
V primeru, ko bo vajeništvo opravljala brezposelna oseba, bo zavod za zaposlovanje z dnem sklenitve pogodbe takšno osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, bo pa za čas izobraževanja v šoli upravičena do dodatka za aktivnost in dodatka za prevoz, ki se zagotavljata brezposelnim osebam, vključenim v programe aktivne politike zaposlovanja. V primeru, da bo brezposelna oseba v času sklenitve pogodbe upravičena do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, se ji bo ob izpisu iz evidence brezposelnih oseb v enkratnem znesku izplačal celoten preostali del neizkoriščene pravice do nadomestila.
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije (OZS) so s predlaganim besedilom zadovoljni, saj da so v končno besedilo uspeli vključiti svoje bistvene spremembe in zahteve. "Stroške vajeništva bo tako sofinanciralo pristojno ministrstvo, vajenec pa bo imel status dijaka in ne zaposlenega," so zapisali v sporočilu za javnost.
