V ljubljanski osnovni šoli Valentina Vodnika v okviru Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije že četrto šolsko leto uvajajo pedagoško novost - pouk izven učilnice (School OutSide - SOS).
"Učitelji poskušamo s pomočjo aktivnih metod otrokom izven učilnice čim bolj približati učne teme, da postanejo 'učni magneti', ne pa, da se otroci v šoli dolgočasijo. To je naš cilj. V tem evropskem projektu sodelujejo tisti učenci od 1. do 9. razreda, ki so za to izkazali interes," je pojasnila vodja projekta na omenjeni šoli Renata Filipič.
Šolarjem ponujajo aktivne metode učenja izven učilnice (bližnji gozd, park, muzej, inštitut, tovarna), ki spodbujajo učenje, "kot smo ga ljudje navajeni že od nekdaj. V današnji svet ekranov in odtujenosti od narave vnašamo spremembo sloga poučevanja in na ta način vplivamo na sedeči življenjski slog", je pojasnila Filipičeva.
Pitagorov izrek na travniku
Eden izmed praktičnih primerov je učenje Pitagorovega izreka na travniku. "Tam se da najlepše pokazati in dopovedati, da je po diagonali oz. hipotenuzi mnogo krajša pot kot po obeh katetah," je ponazorila.
Šola trenutno s skupaj štirimi partnerji sodeluje v projektu Mladi Evropejci v gibanju z aktivnim poučevanjem in učenjem (Young Europeans on the Move by Active Teaching and Learning - YEMA). V tem okviru so jih nedavno tudi obiskali učenci in učitelji iz vseh sodelujočih držav.
Pouk v naravi pozitivno vpliva na učence in učitelje
"Izkušnje s poukom v naravi so več kot pozitivne, med otroci je manj agresivnosti, ki izhaja prav iz premajhnih zaprtih prostorov z velikim številom otrok, ki še potrebujejo veliko gibanja," je pojasnila tudi Natalija Györek z Inštituta za gozdno pedagogiko. Otroci, pa tudi učitelji so v naravi bolj ustvarjalni, tam ni igrač niti didaktičnih pripomočkov, igra je popolnoma drugačna kot v igralnicah in na igriščih, zato so učenci po njenem mnenju bolj zdravi.
Poleg tega se jim motorične veščine zelo izboljšajo. Če so prej to bili otroci s težavami pri hoji po hribu ali neravnem gozdnem terenu po pol leta pouka v naravi teh težav nimajo več, je opisala in dodala, da otroci v naravi bolje sodelujejo, si postavijo skupen cilj in vsi delajo za dosego tega cilja, naenkrat so vsi prijatelji, komunikacijske sposobnosti se izboljšajo...
"Otroci imajo tak pouk radi in z veseljem hodijo v šolo. Tak način dela navsezadnje omogoča tudi razvoj učitelja, vzgojitelja," je prepričana Györkova.
Gozdni vrtci in šole iščejo sveže pristope v šolskem vsakdanu
Mreža gozdnih vrtcev in šol Slovenije je nastala in se razvija s pomočjo vrtcev in šol ter Inštituta za gozdno pedagogiko, njen namen je spodbujanje k čim pogostejši uporabi lokalnega naravnega okolja v vzgojno izobraževalne namene, tako za formalno kot neformalno učenje.
"Glede na stanje duha v naših šolah iščemo sveže pristope v šolskem vsakdanu, predvsem ustvarjalnost in inovativnost učiteljev, ki preveč radi uporabljajo vnaprej pripravljene priprave, bolj ali manj strokovne delovne zvezke, učbenike, seminarske naloge, otroci pa neradi hodijo v šolo. Iščemo učenje in znanje oziroma izobraževanje, ki ga otrok lahko uporabi v življenju," je za STA pojasnila Györekova.
V zaenkrat edino tovrstno mrežo v Sloveniji je trenutno po njenih navedbah vključenih okoli sto vrtcev in šol iz celotne Slovenije, je pa res, da je več vrtcev kot šol. Po njenih izkušnjah tudi na podružničnih šolah, kjer je malo otrok v razredu, ne hodijo radi ven, saj je "najlažje predavati za katedrom".
Trenutno izvajajo tak gozdni pouk tudi v dveh osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami, in sicer v OŠ Jela Janežiča Škofja Loka in OŠ Ljuba Šercerja Kočevje. Njihov namen je izboljšati veščine, kot so motorika, komunikacija, vedenje, čustvovanje, samostojnost, govor otrok, je še dodala Györekova. Aktivnosti izvajajo v okviru programa Erasmus+, in sicer v okviru projekta Naravna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami.
