Spreminjanje Zvisa je ena od najpomembnejših tem, s katero se v zadnjih letih ukvarjata visokošolski prostor in vsakokratni minister oziroma ministrica. Trenutna ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič se je odločila, da bo ministrstvo tisto, kar je najnujnejše, reševalo z novelo zakona, medtem ko naj bi vse ostale zadeve rešili s pripravo povsem novega Zvisa.
Novela Zvisa, ki jo je državni zbor sprejel sredi novembra lani, je, vsaj po odzivih sodeč, načeloma uredila financiranje visokega šolstva, povečala avtonomnost visokošolskih zavodov in uredila status diplomantov do konca leta v tistem letu, v katerem so diplomirali. Ni pa uredila vprašanja predavanj v tujem jeziku, ki na fakultetah po svetu postajajo stalnica, prav tako ni prinesla jasne razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo fakultet, kar je tudi ena od temeljnih zahtev odločbe ustavnega sodišča, izdane leta 2011. Oboje naj bi uredil novi zakon.
Po optimističnih napovedih naj bi bil novi zakon sprejet v letošnjem letu. Podoben načrt ima ministrstvo z zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Čeprav je rektorska konferenca pred časom izrazila željo, da bi področje visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti urejal en, skupen zakon, se je, kot kaže, ministrstvo odločilo drugače. Kot so na ministrstvu pojasnili za STA, sta bili zaradi kompleksnosti in zahtevnosti obeh področij imenovani dve delovni skupini, ki bosta pripravljali vsaka svoj zakon, pri čemer pa je želja, da sta pripravljena istočasno.
Novi zakon naj bi jasno razmejil tržno dejavnost fakultet od javne službe
Novi zakon o visokem šolstvu naj bi jasno razmejil med javno službo in tržno dejavnostjo fakultet, za kar je bil po mnenju nekaterih že skrajni čas. Ravno zdajšnja nejasna ločnica med obema dejavnostma je namreč leta 2015 pripeljala do afere z avtorskimi in podjemnimi pogodbami. Takrat je namreč orodje Supervizor (današnji Erar), s katerim razpolaga Komisija za preprečevanje korupcije, razkrilo, da so nekatere fakultete vodstvenemu kadru za delo v tržni dejavnosti preko avtorskih in podjemnih pogodb izplačevale visoke honorarje. Med prejemniki je bila tudi takratna ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar, ki je morala kmalu po razkritju odstopiti s položaja.
Med fakultetami, ki so v letih od 2003 in 2015 na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb izplačevale najvišje honorarje, so bile fakulteta za upravo, ekonomska fakulteta in fakulteta za organizacijske vede. Na slednji so bili vse pogodbe pripravljeni razkriti takoj, medtem ko so na preostalih dveh zatrjevali, da tega ne morejo narediti, ker da ne gre izplačila iz javne službe fakultet, posledično torej tudi ne za javne podatke. Sklicevali so se tudi na osebne podatke.
Zato so se nekateri novinarji, med njimi tudi STA, obrnili na informacijsko pooblaščenko. Ta je v primeru STA aprila 2015 odločila, da ji morata ekonomska fakulteta in fakulteta za upravo posredovati kopije pogodb (s prekritimi varovanimi osebnimi podatki), ki sta jih od leta 2005 do 2015 sklenili z profesorji, ki so prejeli najvišje honorarje. Zoper takšen sklep sta fakulteti jeseni 2015 vložili tožbo na upravno sodišče. Slednje je v obeh primerih sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje informacijski pooblaščenki. Menilo je namreč, da bi morala pooblaščenka posameznim profesorjem omogočiti, da se izrečejo o zadevi.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je v odzivu za STA povedala, da so pri odločanju postopali skladno s svojo dozdajšnjo prakso, ko posameznikov niso vabili v postopek. Kljub temu se je "sodišče vseeno odločilo, da je profesorjem potrebno omogočiti, da se o zadevi izrečejo". A slednje po besedah Prelesnikove tudi pomeni, da sodišče o "sami vsebini izpodbijane odločbe ni odločalo meritorno in tako ni zavzelo stališča, da ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja".
V letu 2017 bi lahko stekli prvi sodni postopki zaradi dodatka za stalno pripravljenost
V letu 2017 bi lahko stekli tudi prvi sodni postopki zaradi izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost, ki ga je svojim vodilnim v preteklih letih izplačevalo devet ljubljanskih fakultet, podatki o tem pa so prišli v javnost konec leta 2015.
Policija je namreč v dosedanji preiskavi, ki še ni končana, na tožilstvo podala kazenske ovadbe zoper 15 oseb, ki jih utemeljeno sumi storitve 60 kaznivih dejanj zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic. Pri tem gre, kot so za STA pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, za nekaj več kot 1,4 milijona nezakonito izplačanih evrov.
Sodni postopek v zvezi z dodatki je sprožilo tudi ministrstvo ta izobraževanje, ki od ljubljanske univerze zahteva, da sredstva, ki so jih fakultete nakazale za dodatke (781.000 evrov bruto) in naj bi jih zdaj zaposleni vrnili, vrne nazaj v proračun. Univerza tega ne želi narediti, zato je ministrstvo junija lani na sodišče vložilo predlog za izvršbo, ki pa mu je univerza ugovarjala. Tako bo o zahtevku zdaj sodišče odločalo v pravdnem postopku. Kot so za STA povedali na državnem pravobranilstvu, narok v tej zadevi na Okrožnem sodišču v Ljubljani še ni bil razpisan.
