Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je pojasnila, da dobro povezanost višjih strokovnih šol z gospodarstvom dokazuje relativno velika prehodnost mladih na trg dela ter da veliko programov neposredno usklajuje standarde in doseganje učnih ciljev s potrebami trga dela oziroma posameznimi poklicnimi profili.
"To je prednost višješolskega izobraževanja. Ta neposredna vpetost v okolje dodaja neko privlačno noto za študente in vse, ki želijo biti dobro opolnomočeni za prehod na trg dela," je dejala Makovec Brenčičeva, ki je izpostavila tudi močno vpetost tega segmenta šolstva v mednarodno sodelovanje tako z vidika projektov kot z vidika priprave in razvoja programov s sledenjem potrebam trga dela.
Posebej je pohvalila proaktivnost in iskanje čim hitrejših in čim bolj učinkovitih strokovnih rešitev za prav ta del vertikale izobraževanja. "Seveda pa si želimo še več fleksibilnosti in še večjih generacij," je dejala ministrica.
Predsednik Skupnosti višjih strokovnih šol RS Alojz Razpet je pojasnil, da se tudi v višjih strokovnih šolah pozna upad številčnosti generacij, a vzdržujejo razmerje z vpisom v visokošolske programe. V tem študijskem letu je v višje strokovne šole vpisanih 10.670 študentov, medtem ko je bilo na vrhuncu v šolskem letu 2009/2010 vpisanih 16.000.
Iz vpada števila študentov izhajajo finančne težave šol. Njihovo število je po vzpostavitvi sistema hitro raslo in po desetih letih jih je bilo že 51, sedaj pa se predvsem na področju zasebnega šolstva že dogaja, da se nekatere šole združujejo, so bile ukinjene ali so šle v stečaj. V tekočem letu deluje 50 višjih strokovnih šol, od tega 29 javnih, 20 zasebnih in policijska šola, ki spada pod ministrstvo za notranje zadeve.
Kot je opozoril Razpet, so bili normativi nastavljeni na bistveno večje število študentov, kot jih je danes. "Vendar je obljuba ministrstva, da bomo to popravili oziroma korigirali in to čakamo," je dejal Razpet in pojasnil, da gre za pravilnik o normativih financiranja višjega šolstva, ki je bil lani že deležen nekaterih popravkov, a je prihodnji obstoj majhnih šol zelo vprašljiv.
Hkrati se šolstvo sooča z izzivi, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija. Ta zahteva nova znanja, zato bodo potrebni veliki premiki na področju izobraževanja za nove poklice. Tem izzivom se bo moralo prilagoditi tudi višje šolstvo, je dejal Razpet, ki verjame v nadaljevanje in razvoj uspešne zgodbe višjega strokovnega izobraževanja v Sloveniji.
