EDUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   *  

Kolumna

31.7.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Športna tekmovanja v času epidemije

Epidemija je v zadnjih mesecih začasno ustavila tudi različna poklicna športna tekmovanja. Ogrozila je tudi preživetje vseh posameznikov, ki so poklicno neposredno oziroma posredno odvisni od športnega kruha. V zadnjih tednih se športna tekmovanja, čeprav večinoma brez gledalcev, vračajo nazaj. A pri organizaciji športnih tekmovanj v času epidemije je treba postopati izjemno skrbno in sprejeti ustrezne preventivne ukrepe.

Epidemija je hkrati dodobra posegla v delovna mesta vseh poklicno aktivnih v športu kot tudi v dohodke športnikov. Številne športne panoge, klubi in športniki so se zaradi zmanjšanih dohodkov iz naslova obiska tekem, sponzorstev in avdio-vizualnih pravic znašli pred številnimi izzivi. Hkrati je šport v času epidemije izpuhtel iz javne pozornosti. Gledalci so poleg športnikov in organizatorjev tekmovanj tisti, ki najbolj pogrešajo športna tekmovanja in obisk kakšne nogometne ali košarkarske tekme.

V zadnjih dveh mesecih se kljub trajajoči epidemiji poklicni športniki vračajo na športna prizorišča. Športno življenje mora tudi v času epidemije naprej. Športne zveze počasi znova prirejajo športna tekmovanja, še posebej tam, kjer njih in klube vežejo pogodbene obveznosti do sponzorjev in nosilcev avdiovizualnih pravic. Tekmovanja je v času epidemije mogoče izvesti v večini primerov v odsotnosti gledalcev. Tako so se vrnila na prizorišča nogometna, kolesarska, teniška in še kakšna tekmovanja. A organizacija športnih prireditev v času epidemije lahko poteka le pod skrbnim nadzorom športnih zvez in zdravstvenih oblasti, da ne pride do nezaželenega širjenja epidemije z vsemi njenimi negativnimi posledicami.

Izvedba športnih tekmovanj v času epidemije prinaša številne izzive oziroma težave. Izkušnje iz različnih tekmovanj zadnjih mesecev kažejo, da je organizacija sicer možna, a vendar le pod pogoji, da je skrbna in natančna ter da upošteva in presega navodila ter priporočila javnozdravstvenih oblasti. Številne športne zveze so pri organizaciji sprejele in zaostrile preventivne ukrepe, ki veljajo v drugih dejavnostih. Večkratni testi vseh udeležencev in osebja so postala ne le nova realnost športnih tekmovanj, temveč tudi treningov in ostalih priprav športnikov. Prireditelji morajo pri organizaciji športnih tekmovanj upoštevati vsaj tri kriterije.

Prvič. Prireditelji morajo zagotoviti, da so kraji priprav in prizorišča športnih tekmovanj neoporečni z javnozdravstvenega vidika. Na takšnih prizoriščih je treba vzpostaviti nadzorni sistem, da ne pride do širjenja epidemije. Prireditelji lahko takšen sistem zagotovijo na enem samem prizorišču. Denimo španska košarkarska zveza je izjemno uspešno organizirala zadnji del državnega prvenstva v mestu Valencia. Več težav so imeli organizatorji teniškega turnirja junija v Zadru, ker pred začetkom tekmovanj niso opravili potrebnih testov športnikov.  Lahko pa zveze od klubov zahtevajo, da javno zdravstveno neoporečnost zagotovijo v svojih dvoranah in na stadionih. Kot je denimo Nogometna zveza Slovenija uspešno organizirala zadnji del prvenstva. Enako velja za organizatorje tekmovanj na prostem, kjer je denimo Kolesarska zveza Slovenije dokazala, da je mogoče odlično izpeljati vsaj enodnevna tekmovanja. V vsakem primeru pa morajo organizatorji tekmovanj zagotoviti neoporečnost kraja tekmovanj, kot tudi nastanitve in prevoza.

Drugič. Prireditelji in športne zveze morajo pripraviti in uveljaviti skrbne protokole do najmanjših podrobnosti izvedbe tekmovanj, od nastanitve in prevoza, večkratnega preventivnega testiranja do prihoda športnikov in športnih delavcev na stadion. Španska nogometna liga je že pred meseci sprejela izjemno natančna navodila za ravnanje športnikov in športnih delavcev. V primeru okužbe katerega od športnikov morajo klubi in zveze poskrbeti za samoizolacijo skladno z navodili javno zdravstvenih oblasti. Športne zveze morajo seveda v takih primerih tekme odpovedati oziroma morajo klubi prekiniti treninge ter jih prestaviti na morebitne kasnejše termine, kar ustvarja nove težave glede dokončanja tekmovanj.

Tretjič. Športne oblasti morajo vzpostaviti posebni preventivne opozorilne sisteme, ki lahko preprečujejo morebitno nevarnost okužbe. Kaj se lahko zgodi, če opozorilni sistem ne deluje učinkovito oziroma če ga športni klubi ne spoštujejo, kaže nedavni primer iz zadnjega kola druge španske nogometne lige. Klubski veljaki iz madridskega kluba Fuenlabrada so svoje nogometaše poslali z letalom na gostovanje k Deportivu v A Coruño, če tudi je bilo nekaj nogometašev pozitivnih na virus dan pred odhodom. Sedaj je pozitivnih skoraj 30 športnikov in športnih delavcev. Domnevno odgovornost klubskih veljakov sedaj preiskuje španska nogometna zveza in tudi državno tožilstvo, klubu pa zaradi domnevne kršitve protokola grozi izpad iz lige.

Športne zveze, klubi in športniki v športnem pravu uživajo določeno avtonomijo v razmerju do domačih pravnih redov. A v času epidemije in javnozdravstvene krize zanje veljajo enaka pravila kot za vse ostale dejavnosti, vključno s strožjimi pravili za organizacijo športnih tekmovanj. Čeprav športniki, športni delavci in navijači pogrešajo športne prireditve, je nepremišljeno ogrožati njihovo zdravje in splošno zdravje prebivalstva. Organizacija športnih tekmovanj v času kovida 19 zato ni brez tveganj. Izkušnje zadnjih tednov kažejo, da jih je najuspešnejše z javnozdravstvenega vidika mogoče organizirati v nadzorovanih okoljih, kjer se dosledno testira vse udeležence in spoštujejo preventivni ukrepi ter kjer so vnaprej predvideni mehanizmi za preprečevanje širjenja epidemije. Naslednji meseci pa bodo pokazali ali je mogoče organizirati tudi kompleksnejše športne prireditve kot je denimo prihajajoča kolesarska dirka po Franciji. V vsakem primeru je treba preprečiti, da športna tekmovanja razširjajo virus in ogrožajo življenja, zaradi česar morajo zanje veljati marsikatera strožja pravila kot za običajno življenje.

dr. Jernej Letnar Černič
jernej.letnar@googlemail.com

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe LEXPERA d.o.o., ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

dr. Jernej Letnar Černič
izr. prof. za pravo človekovih pravic,
Fakulteta za državne in evropske študije
jernej.letnar@googlemail.com

 

2020
2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012