EDUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   *  

Kolumna

19.7.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./116. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (2)

Poslanke in poslanci državnega zbora so pred parlamentarnimi počitnicami obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Večina je po živahni razpravi sklenila, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Na kaj je vseeno potrebno odgovoriti? Ali Varuh svoje naloge opravlja skladno s pričakovanji in čigavimi ter kaj pomeni, če jih ne? Ali ni nadzornik oblastnega ravnanja in kdaj lahko upraviči upe politike? Kakšna mora ta biti, da Varuha pohvali? To seveda ni nujno in sploh ni pričakovano.

Previharite življenje trdno kakor skala v morju, ki
se ne zmeni in ne premakne v njegovih večno
nemirnih valovih.

(Hazrat Inayat Khan)


Čeprav sem že v zadnji kolumni na isto temo napisala kako Varuh gleda na prihajajoče spremembe svoje zakonodaje, je prav, da se strokovno in argumentirano opredelim še do nekaterih trditev poslank in poslancev, ki bi sicer utegnile sčasoma, morda za sicer redke, a vendar, postati »resnica«.

Ne bom poimensko izpostavljala poslank in poslancev, ki so v imenu stranke Nove Slovenije-krščanski demokrati, izrekli na račun Varuha marsikaj, a, vse to nujno rabi takojšnje pojasnilo.

Po njihovem mnenju Varuh svojih nalog »ne opravlja v skladu s pričakovanji«. Seveda to smelo izjavo poslanke v prvi vrsti razumem kot manifestacijo svobode izražanja oziroma za sodobno demokratično družbo nujni pluralizem misli in mnenj, ki je še znotraj ustavno dopustnih okvirov. Tako je svojo misel precizirala s trditvijo, da Varuh »ponekod zagovarja stališča, ki so v nasprotju z interesi večine«. Na kaj bi človek ob tem pomislil? Na pravice delavcev, ki se množično kršijo, pa jih Varuh ne vidi, na pravice najranljivejših skupin, ki živijo v revščini, so diskriminirane, na okolje, ki človeku ne prizanaša in mu kapital odvzema zdravje, na morda zdravstvo, socialo, predolge in komplicirane sodne in upravne postopke, ljudi brez nujne brezplačne pravne pomoči,…? Ne, tu je vendar Varuh glasnik najšibkejših, v vsakem letnem poročilu namreč državi nameni ostra priporočila in terja realizacijo. Govora je zagotovo o občutljivih tematikah ljudi, ki predstavljajo mnogim nevšečno manjšino in jih je odveč naštevati, so pa tu med nami ali pa so prihajali k nam. Gre za skupine, ki bi jim večina včasih tako rada odrekla pravice, s takim populizmom, pa si nedvomno kupila precej političnih točk. V teh vročičnih časih namreč tako »pijejo« besede in stavki: »Pa saj jedo naš kruh, kaj si pa mislijo, spravili nas bodo v težave, kaj bo ostalo nam, kje so naše pravice, radi bi več pravic kot mi, kaj dokazujejo s svojimi paradami,...«. Ko je govora o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah »interesi večine državljanov« ne morejo biti vselej edino merilo. O tem sta se doslej že večkrat izrekli tako Ustavno sodišče RS kot tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, na katerega se mnogi tako radi sklicujejo in pri njem celo iščejo zadnje upanje. Ko jim seveda to ustreza. Dovolj pa je poznati tudi določila naše ustave, ki v 90. členu določa, da v tam navedenih primerih celo ni dopustno razpisovati referendumov. Že ustavodajalec je namreč menil, da lahko »interesi večine državljanov« pripeljejo tudi do kršitev človekovih pravic in je zato prav v ustavo vnesel nekaj varovalk, ki »interesom večine« odrekajo relevantnost. Pri tem gre spomniti, da je tudi ta poslanka pritisnila gumb ZA tako ustavno spremembo, ki ima svoje mesto tudi v drugih državah - članicah Sveta Evrope. Kako lahko torej kdo od Varuha sploh pričakuje drugačno ravnanje? Upam, da se je poslanki le »zareklo«, ko pa se vendar tako lepo sliši, da Varuh ni »upravičil pričakovanj« in je treba politikom kdaj celo »oprostiti«, saj volivci to tako radi »kupijo«. Ni pa seveda prav in pošteno.

A, pomudimo se še nekoliko pri naslednji neosnovani trditvi, da, »če bi bil Varuh resnično zagovornik vseh državljanov, bi se moral sam oglasiti ali v svojih letnih poročilih opozoriti tudi na druge kršitve človekovih pravic«. Katere »druge«? Že povsem bežen pregled vsako leto izdanega letnega poročila naše institucije, kaže na njegovo izredno pestrost. Na vsaj 400 straneh so nanizane kršitve človekovih pravic na praktično prav vseh področjih življenja. Varuh nenazadnje prejema pobude ljudi in od njih je odvisno kaj mu sporočajo, se pa tudi sam med letom loti preiskave različnih tematik, zlasti tistih, ki najbolj odmevajo med ljudmi in v medijih.

Seveda pa bo prav nova-dopolnjena institucija, ki je po mnenju te stranke niti ne rabimo, lahko odpirala širše teme, raziskovala stanje na posameznih področjih, širila promocijo človekovih pravic in osveščala. Je tu kaj slabega ali celo tako nepotrebnega, res pa, da vsi niti ne poznajo t.im. Pariških načel, ki tako institucijo predvidevajo, vseh naših in evropskih priporočil o njeni nujnosti in celo dejstva, da jo imajo tudi druge evropske države, celo naša južna soseda? Varuh se je temu skladno le pripravljen ustrezno razširiti in dobiti še več nalog in posledično tudi odgovornega dela.

Če nadaljujem z očitki iste poslanke in v imenu resnice, na katero tako radi prisegajo, odgovorim še na očitek, da »nikoli pri Varuhu ne zasledijo podatkov o diskriminaciji glede na versko in politično prepričanje«, je treba jasno in nedvoumno povedati, da večjega števila neposrednih prijav na to temo niti ni, vsako pa vzamemo resno. Tako velja spomniti, da sem kot varuhinja na pogovor povabila, pa ne le enkrat, tako direktorja Televizije Slovenija kot tudi Radia Slovenija in redno varuha pravic gledalcev in gledalk, tudi novo varuhinjo, ker sta dva pobudnika večkrat zatrjevala, da se urednik ni odzval na pričakovanja o ustanovitvi verskega uredništva o verskem programu. Ukvarjali smo se tudi s sumom diskriminatorne določitve cen grobnih prostorov na podlagi verske pripadnosti. Sicer pa imamo v Sloveniji prav za področje diskriminacije tudi posebnega zagovornika načela enakosti.

Zaskrbljujoče pa nedvomno je, da poslanka ni poznala niti našega hitrega in odločnega stališča v zvezi z vandalizmom, ter to celo podkrepila s tezo, da »ne zasledijo odziva Varuha niti, ko gre za primer vandalizma in onečaščenja verskih simbolov«. Ko je v letu 2016 nekdo v koprski stolnici poškodoval dragoceni kip Žalostne Matere božje iz 15. st., smo namreč takoj odreagirali z odločno izjavo za javnost, v kateri smo izrazili zgroženost nad vandalskim in brezčutnim početjem posameznikov, ki iz čiste objestnosti uničujejo dragocene spomenike kulturne dediščine, ter poudarili, da so sakralni objekti katerekoli izmed verskih skupnosti sveti kraji za vernike in izjemno pomembni za kulturo naroda in da je s takšnim početjem povzročena ne samo materialna škoda, temveč tudi vnesen nemir med ljudi, ki čutijo takšna dejanja kot obliko napada na svojo veroizpoved (o navedenem smo poudarjeno poročali tudi v zadnjem letnem poročilu - na l. št. 124). Seveda pa se Varuh ne odziva na vsak dogodek, saj take izjave in stališča veljajo za vse podobne primere, dostopne so tako na spletnih straneh kot tudi v letnih publikacijah. Nenazadnje se kot varuhinja, če mi le čas to dopušča, odzivam tudi na zelo različna vabila cerkvenih dostojanstvenikov. Po protestu zaradi udeležbe državnih predstavnikov pri cerkvenih mašah, smo v zadnjem poročilu na l. št. 73 tudi o tem zavzeli jasno stališče. Potrebno je namreč spoštovati svobodo izražanja veroizpovedi ter verska čustva in prepričanja vseh posameznikov in posameznic ter pripadnikov verskih skupnosti, ne glede na to ali gre za krščansko, islamsko, judovsko ali katerokoli drugo vero. Spoštovanje vseh veroizpovedi v Sloveniji po našem prepričanju prispeva k spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga ter prinaša napredek pri vzajemnem razumevanju.

Zato namigi o neodzivu na probleme verujočih nikakor ne držijo, še zlasti, ker sem z isto poslanko 22. aprila letos soboto preživela med verujočimi članicami in člani velikih družin, jih kot varuhinja nagovorila in v daljšem pogovoru prisluhnila njihovim težavam ter jih vzpodbudila, da v primeru kakršnihkoli kršitev njihovih pravic, pišejo Varuhu. Takrat je bil tak moj odziv celo pohvaljen in obširno medijsko izpostavljen.

Dodati pa velja še zadnjo trditev iste poslanke o tem, da je »Varuh v zadnjih letih vložil kar nekaj zahtev za oceno ustavnosti, s čimer je pokazal kateri interesi oziroma čigave človekove pravice in temeljne svoboščine prioritetno varuje«. Ker je ob tem posebej izpostavila Varuhovi zahtevi za oceno ustavnosti Zakona o obrambi in Zakona o tujcih, se zdi in najbrž se ne motim, da je namigovala na interese »nedržavljanov« oziroma »tujcev«. Pa si poglejmo vse Varuhove zahteve za oceno ustavnosti v »zadnjih letih« nekoliko pobliže. Če za začetek vzamemo le leta mojega mandata, so dejstva zgovorna že sama po sebi. Varuh je v tem času na Ustavno sodišče RS vložil sedem (7) zahtev za oceno ustavnosti, pri čemer se je ena (1) nanašala na pravice tujcev, v preostalih šestih (6) primerih pa je šlo za Zakon o obrambi, Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Zakon o davku na nepremičnine in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu. Ob takšnem dejanskem stanju gre torej pri trditvah glede Varuhovega varovanja »tujih« interesov, na račun »državljanskih«, lahko le za osupljivo nevednost ali poskus namernega potvarjanja dejstev, tudi in celo zaradi nabiranja političnih točk. Da res ne bo dvoma, pa vendar dodajam, da je Varuh v svoji več kot dvajsetletni zgodovini od skupno 29 zahtev vložil le še eno zahtevo za oceno ustavnosti glede pravic »tujcev« in sicer v prejšnjem mandatu - zoper Zakon o mednarodni zaščiti - v letu 2011. V zvezi z Zakonom o obrambi gre predvsem spomniti na to kaj vse se je v imenu »varovanja javnega reda in notranje varnosti« že počelo v naši zgodovini, ne tako davno torej tudi na slovenskih tleh. V našem primeru je torej šlo le za čim višjo raven varstva pred »arbitrarnostjo« oblasti in ne proti-državljanske interese. Varuh je to preprosto - tudi zaradi čiste vesti in pravičnosti, moral storiti, nenazadnje pa tudi na ustavnem sodišču o tem ni bilo take enotnosti pri odločanju.   

Toliko torej o vseh protiargumentih na javno razpravo ene izmed poslanskih skupin, ki je zaradi takih stališč glasovala proti bodoči noveli našega zakona. Pravico seveda ima in tega ji nikakor ne oporekamo.

Varuh težko upraviči upe vse politike, saj je ta tako različna, vsekakor pa morajo vse njene opcije pritrditi, da predstavlja kontrolo vsake, prav vsake oblasti in le ljudem prijazna ter pravična, taka, ki spoštuje človekove pravice in se trudi uresničevati njegova – za ljudi prepotrebna priporočila, je vredna bodočih volilnih glasov. Pozorni bralci bodo temu pač pritrdili.

Ni potrebna pohvala, nujna pa so dejanja, saj le po njih ocenjujemo uspešnost vsakokratne oblasti. Varuh tu opravlja svoje naloge ostrega »nadzornika«, komu všečno ali pač ne.
                       

Ni nemogočih sanj,
                        je samo naše omejeno dojemanje
                        vsega, kar je mogoče.

(Beth Wende Conny)

Vlasta Nussdorfer
vlasta.nussdorfer@gmail.com

Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe LEXPERA d.o.o., ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

Vlasta Nussdorfer
Nekdanja varuhinja človekovih pravic
vlasta.nussdorfer@gmail.com

 

2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013
2012