EDUS-INFO > Kolumna > Članek
 
          - +   *  

Kolumna

11.2.2014

dr. Andraž Teršek

Neznosnost legalistične ignorance (4): primer štipendije

Sporočilo uradnikov iz javne uprave je nedvoumno. Če dijak ali študent v nekem letu zasluži preveč, po zakonu ne more dobiti državne štipendije. Če pa zasluži premalo, tudi ne more dobiti državne štipendije, ker mu DURS ne izda odločbe, ki bi mu jo izdal, če bi zaslužil preveč, brez takšne odločbe pa ne more dobiti štipendije. Razumete?!

Ob začetku šolskega leta je dijakinja, v tem primeru prosilka, z vlogo na Center za socialno delo (CSD) zaprosila za državno štipendijo. Center je njeno prošnjo zavrnil. Svoje delo je utemeljil s 36. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Skliceval se je na 10. člen zakona, ko je pri oceni o upravičenosti prosilke do državne štipendije upošteval njene dohodke in dohodke njene mame, s katero živita v skupnem gospodinjstvu. Glede na 12., 13., 14. in 15. člen tega zakona je CSD o vlogi prosilke odločil s seštetjem njenih prejemkov v letu 2011 in 2013. Ne pa tudi v letu 2012, ki je bistveno za oceno prosilkine vloge! Po drugi strani pa je CSD upošteval dohodke mame prav v letu 2012. Tako je izračunal, da je bil njun skupni dohodek za dodelitev državne štipendije previsok.

CSD se v obrazložitvi zavrnilne odločbe sklicuje na svojo pravico in politiko, da potrebne podatke o finančnih prejemkih državljanov pridobiva po uradni dolžnosti, na temelju 51. člena ZUPJS. Pojasni, da se na ta način pridobljeni podatki uporabijo za izračun vseh dohodkov, ti pa se upoštevajo pri odločitvi ali je prosilka »glede na prejemke« upravičena do državne štipendije. CSD je izračunal dohodke tako, da je odločil, da vsi dohodki prosilke, ki jih je upošteval, presegajo 53 % neto mesečne plače v Sloveniji. Oziroma, da njeni in mamini skupni dohodki presegajo zgornjo mejo dohodkovnega razreda po 2. odstavku 23. člena ZUJPS.

Prosilka je zoper odločbo CSD vložila pritožbo. Rečeno mi je bilo, da odgovora (na dan 9.2.2014) še ni prejela. V pritožbi opozarja CSD, da so ji pri izračunu dohodkov upoštevali osebne prejemke iz leta 2011, ustvarjene s študentskim delom. Torej so ji osebne prejemke v letu 2011 upoštevali že drugič zapored. Niso pa upoštevali ugotovljivega in dokazljivega dejstva, da v letu 2012 presežnih prejemkov ni imela.

Telefonirala je na CSD in na to opozorila. Pojasnili so ji, da potrebne podatke sami dobijo od DURS-a, da pa se v njenem primeru ti podatki štejejo za neobstoječe, ker zanjo za leto 2012 ne obstaja odločba o dohodnini. Začudila se je nad odgovorom, da CSD ne more upoštevati podatkov, ki niso navedeni v odločbi o dohodnini in da njenih podatkov sploh ne more upoštevati, ker zanjo odločba o dohodnini za leto 2012 sploh ne obstaja. Tudi z njenim zdravim razumom, ki se pogosto označuje kot »zdrava kmečka pamet«, se takšno razmišljanje ni moglo sporazumeti. Zato je telefonirala še na DURS. Tam so ji svetovali, da naj DURS pisno zaprosi za izdajo posebnega potrdila o tem, kakšni so bili njeni prejemki v letu 2012. Prav tako je pridobila bančno potrdilo, ki dokazuje, da v letu 2012 ni prejemala preživnine (ki naj bi jo bil oče dolžan plačevati). Oba dokumenta, ki dokazujeta in pojasnjujeta njeno finančno stanje za merodajno leto 2012 je predložila CSD. Brez uspeha.

Ko je od vložitve pritožbe minilo že tri mesece je poklicala na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Njeno pritožbo je CSD namreč odstopil ministrstvu. Vprašala je ali bo njena pritožba kmalu rešena. Delavka na ministrstvu je, kot mi je bilo pojasnjeno, pogledala njen primer in odgovorila, »da je potrdilo DURS-a, ki ga je priložila pritožbi, neveljavno. Po zakonu se upoštevajo samo odločbe DURS-a

V tem pogovoru je delavka ponovila, da je bil njen dohodek iz naslova dijakov in študentov v letu 2012 le 580 evrov, zato zaradi premajhnega dohodka ni prejela odločbe DURS-a. V letu 2011 pa je bil njen dohodek 2834,64 evra, zato ji je DURS izdal odločbo. »Torej?«, si je glasno mislila prosilka. Delavka je sklenila, da bo njena pritožba na ministrstvu zavrnjena, ker ji DURS ni izdal odločbe za leto 2012 zaradi prenizkega dohodka! »Ampak razlog, da mi DURS ni izdal odločbe, so prav moji prenizki finančni prejemki! Ti pa so razlog, da sem zaprosila za državno štipendijo! Kako naj zaprosim za državno štipendijo z odločbo DURS-a, če se ta izda takrat, ko so prejemki tako visoki, da državne štipendije ni mogoče dobiti? Mi torej pravite, da zato, ker sem nekoč imela previsoke prejemke, da bi dobila državno štipendijo, nikdar več ne morem dobiti te štipendije? Kje v zakonu pa to piše?«, sta se oglasila prosilkin zdravi razum in sposobnost za logično sklepanje. Dobila je odgovor delavke na ministrstvu, da ni pravi naslov za taka vprašanja. Namesto odgovora je delavka dokončala s pripovedjo, da v primeru, če za preteklo leto ni odločbe DURS-a, na CSD in ministrstvu pogledajo, če je bila odločba izdana v predpreteklem letu. Če pa tudi te ni bilo, pa zahtevajo podatke od študentskega servisa. In to je to.

Prosilka je pravilno razumela to uradniško razlago prava. Če dijak ali študent zasluži preveč, potem ne more dobiti štipendije in DURS mu izda odločbo. Če pa zasluži premalo, tudi ne more dobiti štipendije, ker mu DURS ne izda odločbe.

V vmesnem času je novinarka RTV Slovenija z vprašanji o tej zgodbi (zadevajo pa tudi zgodbo o subvencijah za plačilo vrtcev, o kateri sem že pisal in druge podobne zgodbe o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) naslovila DURS in pristojno ministrstvo. Navajam samo del odgovora DURS-a, del odvečnega formalističnega pisarjenja pa izpuščam:

»Ob tem bi radi opozorili, da kljub temu, da so v sistemu eSociala dostopni vsi podatki o dohodkih davčnih zavezancev, jih lahko CSD uporablja le hierarhično na podlagi 2. odstavka 15. člena ZUPJS. Povedano drugače: čeprav CSD pri posameznem upravičencu razpolaga tudi s podatki za tekoče leto, teh pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev ne sme uporabiti, če obstajajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto ali za predpreteklo leto. Pravilnik pa določa hierarhijo podatkov na opisan način zato, ker… posredovani podatki za tekoče leto niso dokončni (npr. vložen je bil ugovor na informativni izračun dohodnine, ni pa še izdana odločba o odmeri dohodnine), ker posredovani podatki še prihajajo.«

Takšen odgovor ne razreši ne težave z razumnostjo in logičnostjo uradniškega pojasnjevanja, ne problema s pravno pravilnostjo uradniškega sklepanja. Nanj je mogoče gledati kot na pisni dokaz neznosne legalistične ignorance uradnikov. Nadaljevanje odgovora jo še poglobi:

»Vendar pa spremembe in dopolnitve ZUPJS, ki se bodo začele uporabljati 1.9.2014, rešujejo situacijo, ki bi jo želela novinarka urediti s tem, da se ne uporabljajo podatki iz predpreteklega leta, saj sprememba 15. člena ZUPJS določa, da kadar je iz podatkov razvidno, da je prišlo do spremembe periodičnega dohodka, ker oseba določenega dohoda ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka (npr. namesto plače nadomestilo za brezposelnost ali pokojnino), se periodični dohodek, ki ga več ne prejema, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot to velja za upoštevanje tekočih dohodkov. Ravno tako se takšne spremembe upoštevajo tudi med letom (to je v obdobju veljavnosti posamezne pravice), ko bo CSD lahko upošteval bistveno več sprememb, ki zaradi spremembe dohodkov vplivajo na višino pravice in ustrezno temu spremenil odločbo.

Pri tistih, ki uveljavljajo pravico do otroškega dodatka, državne štipendije ali subvencije vrtca in so oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč ali varstveni dodatek, pa se po novem ne bodo nikoli upoštevali njihovi dohodki iz preteklega ali predpreteklega leta, pač pa vedno njihovi trenutni - tekoči dohodki. To pomeni, da se npr. dohodek iz naslova študentskega dela, ki ga je študent pridobil v preteklem letu, ne upošteva, saj se upoštevajo le njegovi tekoči dohodki, med katere pa dohodek iz naslova študentskega dela ne sodi.

Zelo podobno razmišljajo tudi na pristojnem ministrstvu:

»Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je predlagalo spremembe socialne zakonodaje, ki jih je Državni zbor RS sprejel 21.11.2013. Spremembe in dopolnitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter spremembe in dopolnitve Zakona o socialno varstvenih prejemkih predstavljata pomemben korak spreminjanja socialne zakonodaje, saj izboljšujeta položaj vlagateljev. S omenjenimi spremembami je bila namreč sprejeta sistemska rešitev, ki rešuje problematiko upoštevanja podatkov iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto.«

Rešitev tega vprašanja se torej, ponovno in vselej znova, po mnenju državnih uradnikov skriva v spremembah zakonske ureditve!? Drugače povedano, uporaba logike in zdravega razuma, smeli bi reči celo zdrave kmečke pameti, je v pravni praksi uradnikov pogojena z neposrednim in izrecnim zapisom logike, razuma in pameti v zakonske in podzakonske določbe?! Kateri učitelj prava in katera pravna fakulteta ponujata študentom takšne razlage in takšno pravno učenje?

Tovrstni presežki v mišljenju in odločanju slovenskih uradnikov (prof. dr. France Bučar jih upravičeno že desetletja imenuje »tehnokrati in birokrati«) so očitno sestavni del uradniške poklicne vloge v sistemu javne uprave. Pomenijo dnevno dogajanje. Humorne domislice, družbene satire, razmišljujoči cinizem, refleksivni sarkazem in splošno kritično smešenje človeške nespametnosti in intelektualne nesuverenosti, ki podčrtujejo življenjsko delo na primer Frana Milčinskega Ježka, poneumljajoči izvirnosti uradniških razlag in praks vse pogosteje niso kos.

Takšnim pravnim praksam je treba trajno in odločno nasprotovati. Tako razmišljujoči in delujoči ljudje niso primerni za uslužbence v javni upravi. Problem, da država na ta način, preko odločanja posameznikov, zaposlenih v njenih organih in institucijah, dobesedno goljufa in žali državljane, je sistemski. Očitno presega zgodbe o subvencijah za plačilo vrtcev, ob katerih smo, ob pomoči dveh novinark RTV Slovenija, nedavno znova dregnili v takšno, lahko bi rekli koruptivno zlorabo prava in oblasti. Postavlja se vprašanje, kako lahko ob vsem tem javnoupravnem dogajanju in ob tako delujočih ljudeh v javni upravi njim nadrejeni posamezniki, tudi javni funkcionarji, ravnodušno molčijo in mirujejo? Kje najti odločilen razlog, zakaj ljudi s pravno izobrazbo ob tem ne spreleti srh, objame nelagodje, duši zadrega ali prevzame poklicni in intelektualni sram? Le kako je mogoče, da za takšno, oblastno tako pobalinsko, vsebinsko tako nespametno in tako tehnokratsko ignorantsko ravnanje nikdar nihče ne odgovarja - osebno? In nenazadnje, kakšna je pri tem vloga sistema izobraževanja in usposabljanja pravnikov?

dr. Andraž Teršek
andraz.tersek@upr.si

Vabljeni h komentiranju članka na Forum PRAVNIKI.


Stališča v prispevkih so izključno mnenja avtorjev in ne izražajo mnenja družbe LEXPERA d.o.o., ki za vsebino prispevkov ne odgovarja.

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtor

dr. Andraž Teršek
Ustavnik in univerzitetni učitelj na Univerzi na Primorskem
andraz.tersek@upr.si

 

2019
2018
2017
2016
2015
2014
2013