EDUS-INFO > Kolumna > Avtor
 

Kolumna

Kolumne izbranega avtorja

6.12.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./126. Deček s tatujem

Na kaj pomislite ob besedi tatu? Zagotovo na tako priljubljene tetovaže, ki težko izginejo. Sicer niso več tabu, mnogi jih ponosno razkazujejo. Kaj pa pri »dečku s tatujem«? Tu bi se zamislili in se spraševali, kdo mu ga je naredil, kdo je to dopustil in kako da mu večne zaznamovanosti niso preprečili starši. Saj je vendar še otrok! O tem lahko intenzivneje razmišljamo zlasti zdaj, ko je minil mesec, v katerem so se zvrstili svetovni dan otroka, dnevi boja proti nasilju, evropski dan, namenjen ozaveščanju o spolnih zlorabah, bliža pa se še svetovni dan človekovih pravic. > Več...

22.11.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./125. Je preplet različnih svetov lahko sploh sporen

Minuli teden je bilo v Slovenskem mladinskem gledališču moč doživeti že drugi koncert Slovenska popevka, ki je na odru združil gledališče in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga. Čustveno doživeta pesem Gregorja Strniše Čez tisoč let, ko mene več ne bo, ostaja v nepozabnem spominu. A, starši nastopajočih otrok so imeli pred predstavo solzne oči ... > Več...

25.10.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./123. Ali smo dovolj zreli za demokracijo

Vsako jesen zaznamuje več predstavitev Varuhovih poročil: v Državnem svetu in na njegovih komisijah, na državnozborskih odborih, komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, pa tudi na plenarnem zasedanju v Državnem zboru. Tokrat smo opravili že vse predstavitve, zadnjo 24. oktobra. Kaj ugotavljamo, kako na poročilo gleda politika, kje se je premaknilo in kje zataknilo? Kdo komu kaj očita, kje so rezerve in kaj lahko pričakujem do konca svojega mandata 23. februarja 2019? Je naša priložnost lahko predvolilni čas? Kaj bo pokazal pogled nazaj? > Več...

11.10.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./122. Ali teden otroka lahko kaj spremeni?

Vsak dan je poseben in edinstven. Skoraj vsak dan, včasih celo teden ali mesec, je posvečen tudi ozaveščanju o kakem pojavu. Tako je pred kratkim minil teden otroka, v soboto smo praznovali pomembne prelomnice ustanove Mali vitez, ki pomaga otrokom, ozdravljenim od raka, včeraj je bil svetovni dan duševnega zdravja in tudi brezdomstva ... > Več...

27.9.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./121. Konfesionalna dejavnost razburja in deli

Ali je samo predvolilni čas kriv, da konfesionalna dejavnost ljudi razburja in razdvaja? O tej temi je Varuh poročal že v dveh letnih poročilih, lani je bilo priporočilo sprejeto v Državnem zboru, šele po blagoslovu šole septembra pa je završalo. Odzvala se je poslanska skupina Levica, sklicana je bila izredna seja DZ, oglašajo se tako podporniki kot nasprotniki. Predsednik države, ki se je slovesnosti ob odprtju šole udeležil, poziva k strpnosti, ministrica oziroma inšpektorji dogodek preiskujejo, nekateri o tem tvitajo, prebrali smo tudi zanimivo kolumno na portalu IUS-INFO … Več kot dovolj razlogov za moj odziv. Strpen in objektiven. > Več...

30.8.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./119. Spet je tu 1. september

Ta dan je za marsikoga prelomen. Novo šolsko leto namreč vedno prinese veliko skrbi staršem, nove dolžnosti učencem in obveznosti učiteljem. Letos je zanimivo, ker se september začne na petek, in mnogi modrujejo, ali je šolsko leto pametno začeti ob koncu tedna. Nekateri so zadovoljni, drugi nejevoljni. Razloge imajo vsi, a enkrat se šola mora začeti. S tem časom so povezane tudi velike finančne skrbi, zlasti za tiste, ki se morajo obrniti po pomoč, ker sami takega zalogaja ne zmorejo. Ali se zavedamo, kako hitro ustvarjamo razlike? Tudi v šoli. > Več...

16.8.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./118. Kam pravzaprav vse to pelje?

Spominjamo se mučiteljev umorjenega fanta in njunega snemanja žrtvinega trpljenja, pa sojenja in poročanja medijev o tem. Ali je morda to dalo zamisel 17-letniku, da je snemal izživljanje nad 13-letno žrtvijo? Zakaj zanj ni ustreznega mesta v kateri izmed institucij? Zakaj je bil izključen iz zavoda, kamor ga je namestila socialna služba? Zakaj ni v priporu, če je osumljen številnih kaznivih dejanj, kot poročajo mediji? Veliko vprašanj in premalo odgovorov. Kam vse to pelje, se sprašujejo tako laiki kot strokovnjaki. > Več...

2.8.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./117. Vse preveč smrdi in tudi gori

V Sloveniji zadnje čase zelo pogosto smrdi in gori. Smrad se širi predvsem iz industrijskih objektov, celo bioplinarn, ki jim oznaka bio sploh ne ustreza. Požari za sabo pustijo opustošena pogorišča in strah pred hujšimi posledicami. Ljudje se sprašujejo, kaj gori in kakšne bodo posledice za zdravje, popolnih odgovorov pa ne dobijo, vsaj ne dovolj hitro. Odgovorni trdijo, da so večkrat ukrepali, vendar kazni in posamični ukrepi niso zadoščali. Zakaj onesnaževalcem kljub številnim kršitvam uspe obdržati okoljevarstvena dovoljenja in kdo pri tem ni opravil svojega dela? Bo zdaj po zavezi vlade končno drugače? Varuh na kršitve odločno in predolgo opozarja. > Več...

19.7.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./116. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (2)

Poslanke in poslanci državnega zbora so pred parlamentarnimi počitnicami obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Večina je po živahni razpravi sklenila, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Na kaj je vseeno potrebno odgovoriti? Ali Varuh svoje naloge opravlja skladno s pričakovanji in čigavimi ter kaj pomeni, če jih ne? Ali ni nadzornik oblastnega ravnanja in kdaj lahko upraviči upe politike? Kakšna mora ta biti, da Varuha pohvali? To seveda ni nujno in sploh ni pričakovano. > Več...

5.7.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./115. Kaj prinaša novela Zakona o varuhu človekovih pravic (1)

Na vroč prvi poletni dan so poslanke in poslanci v državnem zboru obravnavali predlog Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Zelo živahni razpravi o potrebnosti sprememb je dan pozneje sledilo glasovanje in le s petimi glasovi proti so sklenili, da je zakon zrel za nadaljnjo obravnavo. Kaj prinaša, katere bodo spremembe in kaj moti manjšino, ki mu je odrekla podporo? Ali je jasno, zakaj spremembe? > Več...

21.6.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./114. Kako je biti varuh (4)

Za varuha človekovih pravic je najpomembnejši trenutek v vsakem letu predaja letnega poročila. Najprej ga preda predsedniku državnega zbora, nato predsednikoma republike in vlade. Po predstavitvi pred ministri sledijo seje državnega sveta, Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in na koncu osrednja seja državnega zbora, ki po večurni temeljiti razpravi odloča o sprejemu priporočil. Vse to navadno poteka med majem in oktobrom, ko je v pripravi že novo poročilo za tekoče leto. Tako se zgodbe z njim ponavljajo in prepletajo. Kaj pokaže pogled nazaj v petem letu in kako naprej? > Več...

7.6.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./113. Kako je biti varuh (3)

Varuh ali varuhinja človekovih pravic lahko postaneš na predlog predsednika republike, ko zate v parlamentu glasujeta najmanj dve tretjini poslancev. Tako visoko podporo zahteva tudi sprememba ustave. Seveda ti mora biti tuje predhodno  politično delovanje, saj nobena opcija v državnem zboru nima 60 glasov. Za prevzem funkcije moraš biti primerno star, čeprav ni starostne omejitve, in zelo izkušen, da lahko vplivaš na spremembe; celo z močjo javne besede in avtoriteto, ki si si jo ustvaril s trdim delom pred novim izzivom. Sam prevzem položaja za to nikakor ni dovolj. > Več...

10.5.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./110. Kako je biti varuh (1)

Minila so štiri leta mojega varovanja človekovih pravic. Štiri letna poročila in prav toliko predaj najvišjim predstavnikom oblasti. Nekaj tisoč dogodkov, več kot sto tisoč prevoženih kilometrov po domovini, na stotine medijskih vsebin, vsaj štirideset tisoč klicev obupanih, nemočnih, besnih, žalostnih in razočaranih, ki so poslali še vsaj sto tisoč zelo različnih pisem s številnimi prilogami. Kakšen je izkupiček? Več sto priporočil, mnenj, kritik, opozoril. Nekatera so bila upoštevana in uresničena, druga delno, nekatera (še) ne. In vsako leto novo poročilo na okoli štiristo straneh. Nastaja že peto. Sprašujejo, koliko nas je zaposlenih, kaj delamo in ali nam pri čem uspe. Denar za plače je namreč davkoplačevalski. > Več...

26.4.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./109. Ali resničnostni šovi poneumljajo?

Vse več jih je. Resničnostnih šovov vseh vrst. Imeli smo Big brotherja, pa Kmetije in še marsikaj. Prodajale so se možnosti, da jih ljudje gledajo podnevi in celo ponoči. Dobili smo zmagovalce, prejeli so 50.000 evrov, imeli možnosti odpreti gostilno, osvojiti kmetijo, postali so prepoznavni, vabili so jih na »rdeče preproge«, polni so jih bili mediji. Nekateri zgolj kot »muhe enodnevnice«, drugi so na sceni ostali. Kako pa to vpliva na mlade? Pozitivno? Odvisno od vsebine in sodelujočih. > Več...

12.4.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./108. Ob svetovnem dnevu Romov

Vsako leto 8. aprila imamo priložnost, da preverimo stanje na področju pravic romske manjšine. Tokrat je za 14. april sejo sklicala tudi parlamentarna Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Varuh svoja stališča, mnenja in priporočila sicer redno predstavlja v letnih poročilih. Leta 2012 smo pripravili celo izredno poročilo. Ali se je stanje od tedaj izboljšalo, ali je zagotovljena pitna voda – osnovna človekova pravica, kako je z dostopom do sanitarij, zakaj romski otroci nimajo enake prihodnosti kot drugi? Kdo nosi odgovornost za diskriminacijo? Bodo poslanci naredili korak naprej, bo vlada dosledno spoštovala enakost ljudi? Koliko let bomo o tem še razpravljali? > Več...

29.3.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./107. Ali je res za vse kriva kriza

Dan za dnem enako: kriza na vseh področjih, kriza etike in vrednot, kriza v zdravstvu, gospodarstvu, okolju, politiki … O njej na veliko poročajo mediji in govorijo ljudje, o njej beremo na družbenih omrežjih. Toda ali je res kriva za prav vse? Kaj nas lahko reši? Ali je sploh še čas? Kakšne so vizije mladih, ki so povsem brez svoje krivde zabredli vanjo ali še bodo? Jo morda celo vedno znova generiramo? > Več...

15.3.2017

Vlasta Nussdorfer

Kaj se dogaja z našo zasebnostjo?

Ali smo v nevarnosti, da nam prisluškujejo in nas snemajo celo v lastnem domu? Sodobna tehnologija omogoča tudi, da o sebi hitro izdamo preveč, za kar plačamo visoko ceno. Ali se naši otroci zavedajo, kako nevarno se je razgaljati pred neznanimi spletnimi »prijatelji«? Vedo to njihovi starši? > Več...

1.3.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./105. Prazniki morajo biti priložnost

Prav je, da ob prazniku žensk vsako leto opozorimo na doseženo raven spoštovanja njihovih pravic ter analiziramo položaj in dejansko enakost. Formalno dosežena ekonomska, politična in socialna enakopravnost žensk z moškimi se še vedno precej razlikuje od dejanske. V Sloveniji smo na nekaterih področjih s premiki lahko zadovoljni, na drugih pa kazalniki vzbujajo skrb. Kako nam torej v resnici kaže? > Več...

15.2.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./104. Nasilje ima nove obraze

Komu je pri nas huje, otrokom ali starejšim? Po silnih bojih in preštevilnih, med drugim tudi nadvse neumnih vprašanjih smo končno sprejeli zakon, ki vsaj na načelni ravni sporoča, da je nasilje nad otroki prepovedano. Pomeni poraz vzgoje, saj jih ponižuje in jih iz žrtev praviloma spreminja v nasilnike. Tepsti zna vsak, vzgajati pač ne. Glede starejših pa se premalo govori o psihičnem nasilju, ki jim jemlje poslednje dostojanstvo in jih postavlja v podrejen položaj. Ali naj nas bo prihodnosti strah? Tudi zaradi spleta?! > Več...

1.2.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./103. Tudi za prihodnost gre

Ali se iz zgodovine česa naučimo? 27. januar je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 je bilo osvobojeno največje koncentracijsko taborišče Auschwitz Birkenau. Sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne je Evropski parlament z resolucijo kot zgodovinsko dejstvo prepoznal tudi genocid nad Romi. Danes smo priča novim vojnam, mučenju, begu milijonov ljudi. Kako bodo ti dogodki videti iz zgodovinske perspektive? > Več...

18.1.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./102. Pogled na statistiko (2)

Ali nas statistični podatki prepričajo, čeprav načenjajo številne dileme in vprašanja in jih življenje pogosto ovrže? Je življenjski standard in socialno stanje sploh mogoče izmeriti na tak način? Statistika morda res marsikaj pokaže, vendar ne brez opisa in komentarjev. Prav vsakdanje življenje in pripovedi ljudi ji v vsakdanjem življenju dajejo nov obraz. > Več...

4.1.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./101. Razmišljanja ob statistiki

Statistični podatki so vedno dostopni na spletnih straneh Statističnega urada, po pošti, telefonu ali elektronsko, z naročilom statističnih publikacij ali z obiskom v njihovem informacijskem središču. Toda kako si podatke razlagati? Ali jim je mogoče verjeti in ali prikazujejo vsakdanjo realnost? Ali je realnost življenja sploh mogoče preliti v številke? Prav tako se lahko vprašamo o resničnosti izsledkov anket in javnomnenjskih raziskav, saj je pomembno, kdo odgovarja, ali govori resnico in ali jo sploh pozna. > Več...

21.12.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./100. Kako razumemo načeli pravičnosti in dobrega upravljanja

Varuh človekovih pravic RS neodvisno in samostojno obravnava zatrjevanja posameznic in posameznikov, da so jim bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine. Ravna po določilih ustave in mednarodnih pravnih aktov o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, na podlagi 3. člena Zakona o varuhu človekovih pravic pa se lahko pri svojih intervencijah sklicuje tudi na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja. Kako ju razumemo, vrednotimo in presojamo, v povezavi z ustreznostjo dejanj, postopkov in odločitev državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil? Pretirano sklicevanje nanju bi nas lahko zaneslo v arbitrarnost presojanja, zato smo okroglo mizo ob letošnjem dnevu človekovih pravic namenili tej temi. > Več...

7.12.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./99. Dostojanstvo je pogosto poteptano

Veliko ljudi živi v revščini, brezposelnosti, brezdomstvu, invalidnosti. Nekateri so izkoriščani ali celo brezobzirno opeharjeni za prigarani zaslužek. In to v pravni in socialni državi, kakor je Slovenija opredeljena v ustavi. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin je tudi zrcalo političnih strank in njihovih voditeljev. Dosledno jih omenjajo v svojih predvolilnih geslih in na shodih, pozneje pa žal pogosto prezrejo. > Več...

9.11.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./97. Ali bi nas moralo biti strah

Ob objavi kolumne bo že znan zmagovalec ameriških volitev. Smo se iz te posebne volilne kampanje česa naučili? Ali je v tako neusmiljenem brskanju po zasebnosti in intimi obeh kandidatov in njunih družin lahko kaj pozitivnega? Je to za volitve nujno? Ali nas morda lahko celo skrbi, da bo kmalu tako tudi pri nas? > Več...

26.10.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./96. Med javnostjo in zaupnostjo

Zakon o varuhu človekovih pravic v 8. členu določa, da je postopek pri varuhu zaupen, o svojih ugotovitvah in ukrepih pa obvešča javnost in državni zbor. Zagotovo se lahko vprašamo, kako ohraniti zaupnost, če zlasti v primerih medijsko razvpitih zgodb javnost od nas pričakuje odgovore. Kako pojasniti, da bi trpela zasebnost pobudnic in pobudnikov, če pa le popolna zgodba zadovolji ljudi, ki sodijo o posameznikih in dogodkih, ki jih morda niti ne poznajo? Ali bi že prepričane razgrnitev vseh podrobnosti sploh prepričala? > Več...

12.10.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./95. Kakšna je prihodnost naših najmlajših in najstarejših

Zakaj pravimo, da so otroci naše bogastvo, čeprav dediščina, ki jo bodo dobili, ne bo ravno obetavna? Nanje prežijo zlorabe vseh vrst, med drugim spletne, ogroža jih nezdravo okolje, obetajo se jim pomanjkanje delovnih mest, negotova starost in oddaljeno upokojevanje. Jih bodo vse bolj revne družine sposobne preživljati, šolati, zaposliti? Ali bodo starejši dočakali upokojitev in ostali doma čili, zdravstveno preskrbljeni in s človeka vredno pokojnino? > Več...

28.9.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./94. Kako država skrbi za zdravje in okolje

Poleti smo pri Varuhu gostili pristojni ministrici za zdravje in okolje. Področji sta tesno povezani, težav pa je na obeh izjemno veliko. Jim bosta ministrici z ekipo lahko kos? Ali se je že kaj izboljšalo? Lahko upamo na nujne in obljubljene spremembe zakonodaje? Bomo zamujeno nadoknadili? Bodo grehe plačevali šele zanamci? Na kaj vse opozarjajo nevladne organizacije? Bo grožnja kaznovanja države na področju okolja pomagala? > Več...

14.9.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./93. Če babica postane mama in dedek oče

Izjemni družinski dogodki, zlasti uboj ali umor enega od staršev, samomor drugega ali njegov pripor, in sirote, ki ostanejo, v ljudeh sprožijo izjemno močna čustva. Tako je bilo tudi v nedavnem primeru »koroških dečkov«. Postavljala so se številna vprašanja in zahteve, tudi po avtomatičnem odvzemu roditeljske pravice očetu zaradi storjenega kaznivega dejanja in možnosti, da bi otroke posvojili stari starši. Sledile so zahteve po spremembi družinske zakonodaje. Ta trenutek smo sredi vroče razprave o Družinskem zakoniku in predlogu novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Pojavljajo se nove dileme, tudi zelo tehtne. > Več...

31.8.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./92. Bodo otroci še lahko odnašali smeti?

Zakon, ki prepoveduje vse oblike telesnega kaznovanja otrok, velja v 49 državah po svetu. Pa ne le na pregovorno naprednem severu (na Švedskem od leta 1979, na Finskem od leta 1983, na Norveškem od leta 1987), temveč celo na Hrvaškem (od leta 1999) in v Avstriji (od leta 1989). Pri nas pa skoraj ne mine dan, da se ne bi kdo prav »pametno« spraševal, ali bo po novem otrok lahko odnesel smeti, ne da bi njegovim staršem očitali siljenje k čezmernemu delu. Ali smo res izgubili kompas in vso pamet? Kdo so ljudje, ki tako razmišljajo, in zakaj? > Več...

17.8.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./91. Ali je to resnična skrb za otroke?

Ugotavljamo, da se ljudje zbudijo – komentirajo, grozijo, moledujejo, zahtevajo spremembe in "žaganje vej", na katerih sedijo odgovorni –, kadar umre otrok, kadar je žrtev hudega napada, spolnega nasilja, zanemarjanja, visokih temperatur v razbeljeni pločevini staršev, kadar je žrtev kogarkoli. Dvignejo se nevladniki, ljudje s "ceste" in od vsepovsod, mediji so polni zgodb. Povsem normalne reakcije, vendar nikakor ne smejo prinesti le »feniksov iz pepela«, ki prisegajo na najboljše za otroke. Deli in vznemirja celo prepoved telesnega kaznovanja. > Več...

3.8.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./90. Ali nas lahko reši večja represija

Z napadi na policiste, ki opravljajo svoje službene dolžnosti, in s pojavom terorizma islamskih skrajnežev, vdanih skupini Isis (k sreči le v tujini) – tako z dejanji »volkov samotarjev« kot organiziranih skupin – se krepijo zahteve po represiji, zlasti policijski. Upravičeno ali zgolj trenutku prikladno? Kakšen bi bil primeren odziv? > Več...

20.7.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./89. Preizkušnje socialne zakonodaje tudi na Ustavnem sodišču

Ljudje večkrat grozijo z Ustavnim sodiščem in Sodiščem EU, ker so nezadovoljni z odločitvami vseh drugih sodišč, včasih celo Vrhovnega. Varuhu človekovih pravic zakonodaja omogoča neposredni dostop do Ustavnega sodišča, vendar ga uporabi le v primerih, ki se dotikajo širših problemov in kažejo na očitno neustavnost zakonodaje. Kljub našim zahtevam za oceno ustavnosti, ki so v takih primerih po mnogih mnenjih utemeljene, uspeh ni vedno v celoti predvidljiv. Odločitve Ustavnega sodišča pa je treba preprosto spoštovati, saj je to naša najvišja instanca preizkusa. > Več...

6.7.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./88. Manipulacije in neinformiranost

Se vam zdi, da je to, kar berete in poslušate v medijih, resnica? Vedno? Prebirate le eno zvrst časopisov in revij, gledate več poročil ali le na enem od kanalov? Jih primerjate med seboj? Kako vse to dojemate? Kaj je pravzaprav resnica? Kako do nje sploh priti? Ali ima vsak svojo, čeprav bi morala biti ena sama? > Več...

22.6.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./87. 25 let pravic in krivic

Četrt stoletja. Za zgodovino samostojne Slovenije vse, za svetovno bore malo. Smo se veselili in upali zaman? Smo danes res na dnu in se je treba le pobrati ? Bomo zmogli? Znamo biti tudi boljši? Poznamo le svoje pravice ali se zavedamo tudi naših dolžnosti? Imamo razloge za veliko praznovanje? Smo odkrili vso resnico ali je resnic morda več? In predvsem: zakaj ne znamo izpostaviti tudi vseh dobrih zgodb? Ni jih namreč malo! > Več...

8.6.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./86. Opozorila Varuha so kažipot vsem, ki jih opazijo

Letno poročilo Varuha človekovih pravic je ogledalo stanja v naši domovini - tako življenja ljudi in njihovih bojev za uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin kot odziva države in njenih institucij na ugotovljene kršitve. Bodo slabo upravljanje in nespoštovanje pravic plačevali celo naši zanamci? Ignoranca vsekakor škodi, tako pravni kot socialni državi. > Več...

25.5.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./85. Deložacije so žal posledica

Skoraj vsak teden vsaj ena nova, zelo žalostna zgodba polni poročila in naslovnice slovenskih medijev. Navadno je povezana z revščino, zdravstvom, nesrečami, deložacijami, korupcijo, vanjo so vpleteni otroci ... V številnih so v središču človekove pravice. Res pa je tudi, da ima vsaka taka zgodba navadno dve plati. > Več...

11.5.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./84. Ali so ranljive skupine res dovolj zaščitene?

Slovenija je postala članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice v obdobju 2016–2018. Lepo, vendar se je ob tem treba vprašati, ali so najranljivejši res ustrezno zaščiteni, kot bi glede na sprejete domače in mednarodne zaveze morali biti. Ali niso prav te skupine v položaju, ki jim onemogoča aktivnejši boj za pravice, ker se morajo vsak dan posvečati »preživetju«, država pa jih ne vidi in ne sliši? Njihove zgodbe navadno privrejo na dan v medijih ali mednarodnih poročilih, ki zahtevajo odgovore. Pogosto pa se kmalu končajo - z novo afero, ki zasenči prejšnje. > Več...

27.4.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./83. Svoboda govora ali sovražnost

Kako ohraniti popolno svobodo govora, obenem pa spoštovati pravico do dostojanstva in enakopravnosti glede na različne osebne okoliščine in upoštevati ustavno prepoved spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti, nasilju in vojni kot visoko varovano družbeno dobrino? Ali ločimo sovražni govor od sovražnosti? Ima vsakdo pravico govoriti in pisati karkoli, tudi če s tem posega v pravice drugih? Ali se na take pojave odzivamo pravilno? > Več...

13.4.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./82. Koga ščititi in komu verjeti

Te dni v Sloveniji spremljamo novo pretresljivo zgodbo. Tokrat o boju za rejništvo nad sirotama, ki sta od tedaj, ko je bil njun oče po umoru matere priprt, živeli pri dedku in babici. Center za socialno delo ju je tri mesece pozneje z odločbo tudi formalno odvzel očetu in ju iz vrtca odpeljal k neznanim rejnikom. Zanju se sorodniki, vaščani in popolni tujci po vsej Sloveniji, ki so podpisali peticijo, borijo tudi v medijih. Je center ravnal prav in v največjo korist otrok? So bile morda storjene strokovne ali pravne napake? > Več...

30.3.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./81. Kaj sporočajo otroci s posebnimi potrebami

21. marca je bil svetovni dan Downovega sindroma. Na ta dan vidimo »nevidne«, govorimo o njihovih pravicah in se zavemo, da so vsak dan med nami. Potrebni so pomoči, razumevanja, enakosti in pravic, ki so za druge otroke samoumevne. Prihajajo dan avtizma in vsi drugi dnevi, ki nas pozivajo k pomoči in sprejemanju drugačnih. Z njihovimi pravicami, čeprav možnosti za njihovo dosledno uveljavljanje žal še ni. Ali se je z leti vendarle kaj spremenilo in kaj lahko pričakujemo v prihodnje? > Več...

16.3.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./80. Ženske, matere in njihovi prazniki

Je enakost med spoloma vsakdanja realnost ali le fraza? Se pravice voliti in biti izvoljene dovolj zavedamo? Je mogoče ustaviti nasilje močnejših nad šibkejšimi? So kvote v politiki že dosegle namen in ali bi jih potrebovali tudi v gospodarstvu? Je moč žensk prava moč ali le posledica nemoči drugih? > Več...

2.3.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./79. Kakšen je pri nas položaj trpinčenih in zlorabljenih otrok?

Nedavno sklicana seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je v Državni zbor RS privabila številne predstavnike vladnih institucij in društev, ki jim je skupna skrb za otroke. Kdaj bo ratificiran izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah? Kakšna je zakonodaja? Ali je otrokova korist varovana v največji možni meri? Kakšno je delo policije, centrov za socialno delo in pravosodja? Kdo naj otroke zaščiti? Kako je s tujimi otroki brez spremstva? In ne nazadnje, kakšna je vloga Varuha človekovih pravic na tem področju? > Več...

17.2.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./78. Varuhinja, meja in ustava – moj pogled

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, neutrudni borec za človekove pravice, v zadnjem času opozarja in piše predvsem o tem, kar se dotika begunske problematike in je po njegovem mnenju v nasprotju s postulati prava. Ali ima povsem prav, razmišlja o vseh vidikih, je včasih preveč aktivističen? Vsekakor je pošten in borben, to mu je treba vselej priznati. Kaj bi brez takih? Kljub temu je moj pogled na širšo problematiko lahko tudi nekoliko drugačen. > Več...

3.2.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./77. Evropski kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev; kako pa je pri nas?

Pogosto slišimo, da gre za davkoplačevalski denar. Omenjajo ga novinarji pa tudi navadni smrtniki, ki opominjajo, da država plačuje in »nagrajuje« celo slabo opravljeno delo ali nedelo, da se denar nerazumno troši, da ni odgovornosti, preglednosti in plačevanja na podlagi uspeha, pa odškodnin za škodo, povzročeno iz velike malomarnosti. Tako trdijo mnogi. Na dan smo potegnili nekdanje vrednote, med drugim odgovornost in delavnost. Pravzaprav jih nismo nikoli zares »pokopali«, vendar smo pri delu nanje pogosto kar pozabili. > Več...

20.1.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./76. Smo res prišli tako daleč?

Kako lahko svoboda govora tako hitro preide v žalitve, diskreditacije in celo neverbalno sovražnost? Ali smo lahko kos tistim, ki vedno najdejo vzroke za neusmiljeno blatenje? Nas je splet »razsvetlil« ali tudi »povozil«? Ali razumemo drugačne, zlasti tiste, ki so v manjšini in se ne morejo braniti ali si sami pomagati? Ali smo sploh pravični? Kako zaščititi najranljivejše? > Več...

6.1.2016

Vlasta Nussdorfer

VI./75. Ali usod ljudi res ni mogoče spremeniti?

Vsak od nas nosi svojo zgodbo, navzven vidno ali nevidno. Nekatere so zelo žalostne. Mnogi čutijo njihove posledice na zdravju in psihi. Ko se komu zaupajo, je včasih že prepozno. Ali v takih primerih odpovedo službe ali le ljudje v njih? Se spet sklicujemo na zakonodajo? Zakaj toliko krivic in tako različnih resnic? Vsak vidi svojo in jo tudi »prodaja«. Komu, za kakšno ceno in do kdaj? > Več...

23.12.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./74. Spoznanja

Zakaj dan za dnem ponavljamo iste napake in se iz njih ničesar ne naučimo? Zakaj dobri zgledi ne vlečejo? Zakaj menimo, da se nič ne bo spremenilo? Zakaj toliko govorimo o etiki in morali, ko pa bi morali biti nekaj povsem samoumevnega? Zakaj mnogi ljudje pravijo, da so drugorazredni? Zakaj, zakaj? In to tudi ob koncu leta 2015. > Več...

9.12.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./73. Odprimo vrata dostojanstvu

Splošna deklaracija človekovih pravic, sprejeta leta 1948, gradi na skupnem idealu vseh ljudstev in narodov sveta. V njenem 1. členu je zapisano, da se vsi ljudje rodijo svobodni, imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni z razumom in vestjo bi drug z drugim morali ravnati kakor z brati. Večkrat pa se zdi, da je človeštvu zdrav razum odpovedal. Ali nas številni zakoni, mnogi sprejeti po hitrem postopku, varujejo pred krivicami, pohlepom, nepoštenostjo, zlorabami, zavistjo, krajami, revščino? > Več...

25.11.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./72. Vsi varuhi otrokovih pravic

Vse težji časi prinašajo tudi vse več vprašanj. Smo sposobni obvladovati izzive? Ali smo kos kršitvam pravic otrok – naših in tujih, tudi begunskih? Dan boja proti spolnim zlorabam v Sloveniji praznujemo prvič, pa čeprav smo tem tabujem že napovedali hud boj. Smo dosegli prepotrebni napredek? Kaj pa alkohol, mamila in internet, ki prežijo na naše otroke v šolah in doma? Tudi telesnega kaznovanja še nismo prepovedali. Navsezadnje smo vsi varuhi otrokovih pravic? > Več...

11.11.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./71. Begunska kriza; drugič

Oddahnili smo si, ko je v Dobovo končno pripeljal prvi napovedani vlak z begunci, še bolj pa zaradi njihovega rekordno kratkega zadrževanja v Sloveniji. Službe registracije, zdravstva in humanitarne pomoči so delovale usklajeno, tako da je bila agonija množic, tudi družin z otroki, veliko manjša kot na začetku. Nikakor ni mogoče prezreti izjave nemške kanclerke Merklove o grozeči vojni na Balkanu. Skrb zbuja tudi dogajanje na Švedskem – država je, kot poročajo mediji, humanitarno »na kolenih« in bi begunce vračala, tudi v Slovenijo. Pa različna mnenja o nakupih ograj, ki bodo nedvomno spremenile podobo doslej tako odprte Evrope. Prihajajo nove množice. > Več...

28.10.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./70. Begunska kriza in človekove pravice

Čeprav smo že dalj časa na zaslonih nemo opazovali množice beguncev, ki so z najrazličnejšimi plovili dosegali italijansko obalo, in spremljali mnoge tragedije, ki so se tam dogajale, pa si verjetno res ni bilo mogoče zamišljati, da bodo stotisoči že letos tudi prek Slovenije potovali v obljubljene dežele. Tu in tam smo kot noji tiščali glave v pesek. Pa se je zgodilo in niti ne nenadoma: tisoči tudi pri nas. Kako smo se odzvali, kako je zdaj in kako bo v prihodnje? Preštevilna vprašanja in premalo popolnih odgovorov. Marsikoga pa je seveda treba pohvaliti. > Več...

14.10.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./69. Svetovni dan boja proti revščini

Praznujemo ga 17. oktobra. Včasih je bila revščina zgodba peščice, danes množice. Resnično uveljavljanje človekovih pravic, ekonomskih, socialnih in kulturnih, je mogoče le v demokraciji in v odsotnosti revščine, ki zagotovo pomeni kršenje človekovih pravic. Odgovorna je država, ki ne stori dovolj za njeno odpravo, saj revščina prinaša diskriminacijo, uničuje pa tudi človekovo dostojanstvo. > Več...

30.9.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./68. Šola – učitelji, učenci in starši

Minevanje časa je strašljivo. Zdi se, kot da bi šele pred kratkim praznovali vstop v novo leto, pa nas le malo loči od prihodnjega. Otroci so ravnokar pospravili šolske torbe in že imajo nove. Poslovila se je zima in prihaja nova. Ali čas res mineva čedalje hitreje? Ali imamo ob vstopu v novo šolsko leto le nove ali tudi stare probleme in grehe? O vsem tem se je in se bo še govorilo. Tudi pri Varuhu. > Več...

16.9.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./67. Koliko etike je v socialnem varstvu?

Čemu kodeksi etičnih načel? Jih res potrebujemo ali pa se z njimi le rešimo odgovornosti za neetično ravnanje zaposlenih v določenih panogah, ker presojo o tem prepustimo častnemu razsodišču, ki predhodno sprejme pravilnik in nato ugotavlja etičnost ali kršitve? Ali torej tak kodeks potrebuje tudi socialno varstvo, ki bi že zaradi narave dela in nujne visoke strokovnosti moralo imeti tudi največ empatije? > Več...

19.8.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./65. Rodimo se enakopravni – v pravicah

Rojstvo, ne glede na to, ali se zgodi v porodnišnici ali doma, na severni ali južni polobli, v vasi ali mestu, ob pomoči zdravnika, babice ali na samem, ljudem prinaša povsem enake pravice. Določajo jih preštevilne konvencije in deklaracije, ustave in akti visoko zvenečih imen in podpisnikov. Kje se torej zalomi? > Več...

5.8.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./64. Bo odpis dolgov rešil težave najrevnejših?

Težko je razumeti lačnega, če imaš poln hladilnik, brezposelnega, če zaslužiš plačo, človeka pred deložacijo, če zmoreš plačevati položnice, in bolnega, če si zdrav. Država  mora ustvariti takšne razmere, da ljudje ne izgubljajo dostojanstva in živijo človeka vredno življenje. Zato podpiram prizadevanja vlade in pristojnega ministrstva za pomoč socialno najšibkejšim, saj prav skrb za najranljivejše kaže, da ostajamo socialna država, kot je zapisano 2. členu Ustave RS.

> Več...

22.7.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./63. Človekove pravice in čustva

Ali močna čustva vplivajo na spoštovanje ali celo kršenje človekovih pravic? Vsekakor. Vsaka pravica namreč vsebuje določen čustveni naboj. Ob kršitvah začutimo rušenje dostojanstva in izziv mnogih emocij. Zakaj toliko nestrpnosti? Strelovodi so predvsem ranljive skupine ljudi: otroci, manjšine, istospolni, starejši, invalidi, brezposelni, skratka šibkejši, ki postajajo lahek plen močnejših. Kaj bi se zgodilo, če bi ljudje lahko sprostili vse svoje emocije in celo odločali o usodi kršiteljev? Ni treba veliko ugibati. > Več...

8.7.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./62. Čigavi so vsi ti problemi?

Ali naj bo izobraževanje na domu izjema? Naj vse poti pri obravnavanju nasilja v šolah predvidi zakonodaja? Je pedofilom dovoljeno vstopiti v šolo? Je Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami treba prevetriti? Kako je z dodatno strokovno pomočjo in kdo naj jo nudi? Kdo si želi volonterskega pripravništva in kdo ga omejuje ali prepoveduje? Vse polno vprašanj in dilem, ki razdvajajo starše, šolnike in učence, vse pa vodi k ministrici za izobraževanje, znanost in šport. Prejšnji teden je bila na pogovoru pri Varuhu človekovih pravic. Ali lahko upamo na izpolnitev priporočil lanskega in letošnjega letnega poročila? > Več...

24.6.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./61. Varuhovo poročilo je zrcalo družbe

Slovenija je pravna država, vendar je zaupanje v pravno varnost bistveno manjše, kot si državljanke in državljani samostojne, neodvisne države Slovenije zaslužimo in kot smo s tisočerimi zakoni, pravniki in uslužbenci javne uprave vseh poklicev in položajev tudi sposobni v celoti zagotoviti. > Več...

10.6.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./60. Je vzgoja pravica ali dolžnost in čigava?

4. junij je mednarodni dan, namenjen otrokom, ki so žrtve nasilja. Ob tem najprej pomislimo na žrtve vojn in grozot, ki jih te prinašajo. Toda nasilja je preveč, in to povsod, tako v vojnah kot v miru. Vsi se strinjamo, da vzgoja otrok ni med lažjimi življenjskimi opravili. Kljub temu pa smo prepričani, da to zmoremo. Ne dovolimo, da bi nas kdo poučeval. Sprašujemo se, ali vzgajati s trdo roko ali permisivno, primerjamo med seboj otroke, ki so vzgojeni tako ali drugače … Te dni veliko govorimo tudi o telesnem kaznovanju otrok. Ga prepovedati in kako ali pa je morda dovoljena kakšna zaušnica? Vse polno dilem. V medijih poleg mnenj strokovnjakov slišimo tudi vox populi. > Več...

27.5.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./59. Pravice in krivice (5)

Kako je s socialno državo v smislu 2. člena Ustave RS? Ali je prav, da v družinah z najnižjimi dohodki otroci s preživnino preživljajo tudi druge družinske člane? Varuh meni, da ima sedanja ureditev uveljavljanja pravic iz javnih sredstev za otroke – preživninske upravičence lahko hude, neposredne in dolgoročne posledice, saj nedopustno posega v pravice najranljivejših skupin prebivalstva. > Več...

13.5.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./58. Pravice in krivice (4)

Dan za dnem se dogajajo krivice vseh vrst. Ljudje zahtevajo pravice, pa jih pogosto ne dočakajo ali pa so jim priznane prepozno, državni organi jih pri delu marsikdaj ne upoštevajo. Varuh na vse to opozarja v vseh letnih poročilih in mesečnih odzivih, tako na novinarskih konferencah kot tudi s stališči, objavljenimi na svoji spletni strani. Je nespoštovanja pravic več ali smo bolj občutljivi in krivice prej opazimo? > Več...

29.4.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./57. Pravice in krivice (3)

Gre za človeka in njegovo dostojanstvo v vseh življenjskih obdobjih, pa tudi za ranljive skupine ljudi, ki se same pogosto ne znajdejo dobro v kruti realnosti in labirintu predpisov. Gre za človeka vredno prihodnost, ki je za mnoge ne bo, če jo bomo zapravili danes, če bodo ljudje životarili v malodušju, pesimizmu, zasvojenostih, celo »odklopljeni«. Tu je odgovornost države, ki ima pravo in socialo zapisano v 2. členu Ustave. Gre za odgovornost za sobivanje različnih, vendar s povsem enakimi pravicami. Kdo jih krši in zakaj, predvsem pa, kaj narediti, da ne bo »drugorazrednih« ljudi in brezbrižnosti nekaterih uradnikov? > Več...

15.4.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./56. Pravice in krivice (2)

Marsikdo, ki ima moč odločanja, bodisi da je državni uradnik bodisi nekdo višje na lestvici, zatrjuje, da je pri svojem delu sicer vesten, pošten, pravičen, vendar nekaterih stvari preprosto ni mogoče rešiti ali vsaj ne dovolj hitro. Ko ga povprašaš, zakaj ne, pogosto navede slabo zakonodajo, pa čeprav zakoni včasih dopuščajo tudi širšo razlago. Če kdo, bi morali tisti, ki se vsak dan srečujejo s težkimi življenjskimi zgodbami, vedeti, kaj je prav in koliko časa lahko traja reševanje zadev. Poglejmo si nekaj krivic. > Več...

1.4.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./55. So pravice in krivice (1)

Navadno ljudje zelo povzdignejo glas, kadar se borijo za svoje pravice, povsem tiho pa so, kadar jih kršijo drugim. Nekateri nanje le tiho opozarjajo, zamujajo roke za vložitev pravnih sredstev, kličejo in pišejo prepozno, ne priznavajo pravnomočnosti, grozijo z vsemi mogočimi sodišči, tudi zunaj države. Pogosto se sprašujemo, kje so pravice in zakaj toliko krivic. Mnoge izjave so sicer močno čustveno obarvane, a mimo nekaterih, že navzven vidnih krivic, zlasti za najšibkejše, preprosto ni mogoče iti. > Več...

18.3.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./54. Kritično o trenutku, ki ga živimo

Smo dosegli dno ali lahko pademo še globlje? Je pokradeno vse ali se da vzeti še kaj? Bomo hlapci tujcem ali bomo gospodarili na svoji zemlji? Smo posojali drugim, ko sami nismo imeli? Nas bodo po sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice, med drugim zaradi okolja, doletele hude evropske sankcije in plačila? Kako bomo zmogli? Kaj bo ostalo zanamcem? Ali je hrana, ki ni pridelana doma, še varna? Kdo upošteva priporočila Varuha? Vsa ta in še mnoga druga vprašanja dobivamo v besnih pismih, prejemajo pa jih tudi druge institucije v državi. Kaj ob tem sploh reči? > Več...

4.3.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./53. Zakaj toliko umorjenih?

Preseneti nas to, česar ne pričakujemo. Ali se torej sploh lahko čudimo, da je toliko ubitih, umorjenih, pretepenih in poškodovanih, če pa do nasilja vseh vrst nimamo ničelne tolerance? Ženske umirajo »za štedilnikom«, pred službo, na delovnem mestu, celo v avtomobilih, kamor jih zvabijo na primer bivši partnerji pod pretvezo, da se bodo pogovorili. Ali država naredi dovolj? So pomembni zakoni ali ljudje, ki jih izvajajo v praksi? Ali Zakon o preprečevanju nasilja v družini že potrebuje spremembe? Kaj pa Kazenski zakonik? > Več...

18.2.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./52. Brez strehe nad glavo, kako naj živim?

Čedalje več je mladih brezdomcev, ki propadajo v družbi sebi enakih in ne najdejo moči, da bi se vrnili v vsakdanje življenje – k domačim, delu. Mnogi so zaradi deložacije, brezposelnosti, izselitve izgubili tudi naslov stalnega prebivališča. Ali je rešitev naslov na centru za socialno delo? Kaj pomeni, če posameznik nima naslova stalnega prebivališča? Fiktivnih naslovov je vse več. Kaj pa tujci? > Več...

4.2.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./51. Je varovanje osebnih podatkov pravica ali dolžnost?

Prejšnji teden, 28. januarja, smo praznovali evropski dan varstva osebnih podatkov, dan pred tem pa smo namenili srečanju z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe decembra 2009, ko je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča, je namreč pravica do varstva osebnih podatkov dobila status samostojne temeljne pravice. > Več...

21.1.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./50. Res vse v imenu krize?

Dan za dnem poslušamo, da denarja v državni blagajni ni. Treba je zategniti pas, opustiti marsikateri načrt za prihodnost, zmanjšati že začete investicije, predvsem pa prihraniti nekaj denarja, celo že obljubljenega. > Več...

7.1.2015

Vlasta Nussdorfer

VI./49. Prenovljeni Vodnik po pravicah otrok s posebnimi potrebami

Se tisti malo starejši spomnite, da bi v svoji mladosti videvali otroke s posebnimi potrebami, še zlasti v javnosti in na različnih dogodkih, tekmovanjih, prireditvah? Ste takrat vedeli, da je bilo njihove nesrečne starše sram, pa tudi strah pred javnostjo? Kakšne so bile njihove pravice in kakšne so danes? Se je kaj spremenilo? So dnevi, namenjeni drugačnim, koga ozavestili? Se zavedamo, da s tem odnosom kažemo razgledanost celotne družbe in empatijo posameznikov v njej? > Več...

24.12.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./48. Smo res lahko le žalostni?

Izteka se leto, še eno v nizu kriznih. Številna Varuhova priporočila državi so bila uspešna, saj so bila v državnem zboru sprejeta soglasno. Pa je to dovolj? Kdaj bo prišlo do realizacije, kakšna bo, koliko priporočil bo udejanjenih in predvsem kakšna bodo nova? Bo država kdaj res prijazna do invalidov, drugačnih, brezposelnih, sodobnih sužnjev, okolja, tistih, ki se jim bliža izguba službe ali deložacija? Kaj lahko naredi nova vlada, kaj nevladne organizacije in društva, koliko vsak posameznik? Kako glasni bi morali biti in ali bo to sploh dovolj? > Več...

10.12.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./47. Bo letošnji dan človekovih pravic kaj drugačen?

December je poseben mesec tudi zato, ker želimo narediti vse, kar nam prej ni uspelo. Pri Varuhu delo v posameznem letu ocenjujemo po rezultatih obravnave prejetih pobud. Teh pa je vsako leto več, primeri so vse težji, mnoge pobude pa odpremo tudi kot širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Ker imamo že drugo vlado v tem letu, se želimo srečati še z nekaterimi ministricami in ministri, da bi dobili odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo številni pobudniki, včasih celo mediji, zadeve pa še niso urejene. > Več...

26.11.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./46. Kršitve pravice do zasebnosti

Jo sploh še imamo? Zasebnost, kanček intime. Morda le v svojem domu ali tudi tam ne več. Kaj pa na cesti, v službi, na poti, v lokalu, na počitnicah? Kako je v šolah? So se ji udeleženci resničnostnih šovov s pogodbami res lahko v celoti odpovedali? Je to primerno sporočilo mladim, ki jih mora kdaj kdo spomniti, da oko kamere zmore, vendar ne sme pokukati kamorkoli in kadarkoli? Kaj pa mediji? So občutljivi za zasebnost? Pogosto odpovedo celo pri otrocih. > Več...

12.11.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./45. Po še enih lokalnih volitvah

V letnem poročilu Varuha človekovih pravic beremo: »Nekatere občine se do občanov pogosto obnašajo avtoritarno in nadrejeno, niso pripravljene sklepati sporazumov in popuščati. Občane v sporih napotujejo na sodno pot. Občina se pravda na račun denarja davkoplačevalcev in ima ustrezno strokovno znanje, občani pa se zaradi dolge in drage pravde pogosto ne odločajo za takšno pot. > Več...

29.10.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./44. Ali je pravica do najvišjega možnega standarda v zdravstvu ogrožena

O zdravju govorimo vsak dan – v službi in doma, ob čaju, na kavi in kosilu –, zlasti ko ga izgubljamo ali celo izgubimo. Takrat smo kritični predvsem, kadar moramo na obisk pri zdravniku ali specialistu čakati, medtem ko bi hitreje prišli na vrsto, če bi kljub osnovnemu in dopolnilnemu zavarovanju plačali iz lastnega žepa. > Več...

15.10.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./43. Pravice otrok in starejših

Zakaj se pogosto sprašujemo, ali otroci in starejši rabijo posebnega varuha svojih pravic? Otroci delijo usodo svojih staršev in država poseže v njihovo ravnanje le v izjemnih primerih. Se starejši niso sposobni braniti sami, aktivno varovati svojih pravic, jih udejanjati? > Več...

1.10.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./42. Ali je Varuh lahko »tekmec« sodni veji oblasti?

To je bilo eno izmed provokativnih vprašanj, zastavljenih na evropski konferenci združenja "International ombudsman institute" ki je med 17. in 19. septembrom 2014 potekala v Tallinnu, ob udeležbi 115-ih predstavnikov Evropskih varuhov človekovih pravic in nacionalnih institucij za človekove pravice. Spraševali smo se, ali Varuh vzpodbuja demokracijo, o vplivu mednarodnih in evropskih norm na njegovo delo, o smernicah in standardih dela, pa tudi ali bi morali varuhi vzpodbujati zakonodajne reforme, nenazadnje pa smo spregovorili tudi o njihovi vlogi do nadzornih institucij države in pravosodja kot samostojne veje oblasti. > Več...

17.9.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./41. Je delo Varuha na terenu potrebno?

Čeprav je Varuhova osnovna naloga obravnava pobud, ki jih prejme na zelo različne načine, običajno po pošti, smo v stiku s pobudniki tudi na terenu. Praksa mesečnih obiskov različnih občin je že dala pozitivne rezultate; pridejo predvsem tisti, ki morda ne bi zmogli pripotovati v Ljubljano, tudi in celo zaradi finančne krize. Pomenijo tudi srečanja z župani in celo nevladnimi organizacijami, ki tam delujejo. Kakšna so naša spoznanja, kaj srečanja pomenijo in kako reagiramo, da se kršitve človekovih pravic ne bi ponavljale? > Več...

3.9.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./40. Pa se je spet začelo

Prvi septembrski delovni dan je zagotovo zelo stresen tako za mnoge učence in dijake kot tudi njihove starše in učitelje. Predstavlja zalogaj za denarnice, nova velika pričakovanja, pa tudi strah in na koncu željo: uspeti. Novo je vedno neznanka. In vendar se mnoge stvari ponavljajo. Tudi za Varuha predstavlja šolsko leto ponovno seznanjanje s kršitvami pravic otrok, pa tudi učiteljev in številnimi vprašanji, kje so dolžnost in kje pričakovanja do nekaterih že zapisanih priporočil v naših letnih poročilih. Jih bo treba ponavljati? > Več...

6.8.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./38. Naša dvojna morala

Po več kot letu dni opravljanja funkcije varuhinje človekovih pravic, lahko poleg predaje letnega poročila za minulo leto, suvereno sporočim, kaj opažam, o čem poročajo ljudje, kaj se dogaja s človekovimi pravicami pri nas, kaj ljudi vznemirja, žali, žalosti, pa tudi ali pišejo in kličejo tudi zadovoljni, se kdo za pomoč sploh kdaj  zahvali. Ali znamo biti pravični, strpni in prizanesljivi? Sploh koga cenimo in mu priznamo, da se vsaj zelo trudi? So res vsi nesposobni, nepošteni, politično motivirani; v mislih in dejanjih? > Več...

23.7.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./37. Pravica do osebnega dostojanstva

Zgodba staršev male Elizabete se je dotaknila mnogih, saj je v trenutku zaokrožila po spletu. Odprla je številna vprašanja, predvsem, kaj je prav, kaj je etično in kaj moralno, seveda pa tudi zakonito.
Imajo njeni starši pravico do pokopa ploda, starega le 16 tednov? > Več...

9.7.2014

Vlasta Nussdorfer

VI. 36 – Naše sobivanje s človekovimi pravicami

Kaj reči ob letu osorej? Smo znali in zmogli spoštovati soljudi, njihove pravice, smo bili pri osveščanju uspešni? Kdo jih je najhuje kršil, kje se priporočila ponavljajo iz leta v leto in zakaj? Varuhovo poročilo je svojevrstno ogledalo. V njem se zrcalijo pravice, predvsem pa njihovo kršenje. > Več...

25.6.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./35. Izzivi za novo oblast

Dnevno spremljamo zgodbe »mrtvih« podjetij, neizplačila plač, odpovedi pogodb, hude stiske zaposlenih, zahteve po daljšem delavniku, nezakonito zaposlovanje varnostnikov za določen čas, "posojanja" delavcev. Do kdaj bomo poslušali vse te žalostne zgodbe? Bodo morali mladi, celo z magisterijem in doktoratom, poleti res na ulici  tujcem čistiti čevlje? Dogajajo se celo samomori obupanih, saj mnogi hudih pritiskov preprosto ne zmorejo. > Več...

11.6.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./34. Med enimi in drugimi volitvami

Ločimo čas pred in čas po volitvah. Nagovarjanja ljudi so polna lepih obljub, ciljev, idej … katerih skupni imenovalec je zagotovo obet lepšega in boljšega življenja prebivalcev Slovenije. V obljubah vidim tudi spoštovanje človekovih pravic. Zakaj se potem pogosto zalomi? So krivi politiki, ki jih izvolimo, volivci, ki so prišli na volitve, oni, ki jih ni bilo, ali nekdo tretji, celo v Evropski uniji in njenih institucijah? > Več...

28.5.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./33. Varuhova skrb za medijsko poročanje o otroku – bitju s prihodnostjo

Več let se že sprašujem komu koristi in kaj ima od tega tisti, ki izve, kako je ime otroku, ki je v posledici hudega družinskega nasilja izgubil mamo, kdo je tista deklica, ki je bila spolno zlorabljena in je morda lastnemu očetu rodila otroka, kako zgleda otrok, ki mu mama že več let preprečuje stike z očetom, kje stanuje in v katero šolo hodi deček, ki ga starša pretepata in mora na kmetiji opravljati najtežja dela. Smo res bolj radodarni, če ob humanitarnih akcijah vidimo otroka brez postelje, v hiši polni plesni in morda celo podgan, ki mimogrede, še nikoli ni bil na morju? > Več...

14.5.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./32. Ob svetovnem dnevu družine

Ali današnja družina zaradi številnih sprememb v družbi izgublja svoj pomen ali na njem celo pridobiva? Zna in zmore otroke vzgajati ali to morda vse bolj prepušča drugim institucijam? Se pesimizem in celo cinizem, pa tudi negativno razpoloženje selijo v družine ali jih te širijo navzven? Bomo kdaj sprejeli tudi vse "drugačne"? > Več...

30.4.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./31. Kdo je delu ukradel čast?

Varuh človekovih pravic je 24. aprila z Državnim svetom RS pripravil posvet, na katerem smo iskali odgovore na vprašanja, kako se različni državni organi ukvarjajo z uresničevanjem pravic delavcev, kje so največje sive cone, kako učinkovito poteka pregon kršiteljev pravic delavcev in kakšne so možnosti za izboljšave na tem področju. > Več...

16.4.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./30. Strpnost ni pravica, pač pa velika dolžnost

Začetek aprila vsako leto prinaša svetovni dan Romov, dan zdravja in dan avtizma. Skupni so jim številni problemi, ki se dotikajo ljudi, njihovega življenja, počutja, zdravja, odnosa skupnosti, pa tudi želja po boljši bodočnosti, zlasti romskega prebivalstva, bolnikov, otrok in odraslih s posebnimi potrebami. Pogosto se sprašujemo, kakšen je razkorak med deklariranimi vrednotami in tistimi, ki jih dejansko živimo, saj te v ospredje običajno postavljajo predvsem lastne potrebe, hotenja, prizadevanja in želje. > Več...

2.4.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./29. V luči človekove pravice do zdravstvenega varstva

Je situacija res tako dramatična, da odstopajo ministri in predvsem, kaj so resnični vzroki? Nove primerne kandidate bo brez jasnih odgovorov namreč čedalje težje najti. Na določene vzroke in nepravilnosti je Komisija za preprečevanje korupcije javno opozorila, Nacionalni preiskovalni urad pa zatem v enem samem dnevu opravil številne hišne preiskave, zasegel dokumentacijo in s Specializiranim državnim tožilstvom začel predkazenski postopek. > Več...

19.3.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./28. Nam je za otroke res tako zelo mar?

Imamo polna usta obljub, da bomo resnično upoštevali otrokovo največjo korist, da jih ne bomo pretirano izpostavljali medijem, da ne bodo plačevali »kazni« namesto lastnih staršev oziroma skrbnikov, da ne bodo lačni, da bo preživnina obveznost, ki se ji ne da izogniti in bo imela prednost pred avtomobili, potovanji in luksuzom, pa tudi, da bomo pozorni na zlorabljanje, zanemarjanje in vse žrtve nasilja, zlasti zanj nič krive otroke. > Več...

5.3.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./27. Po letu dni

Te dni mineva leto dni od prevzema funkcije varuhinje človekovih pravic v Republiki Sloveniji. Kaj zapisati, kako pomagati preštevilnim, ki iščejo svoje pravice na vseh poteh in institucijah, celo v tujini? Kje in zakaj je največ krivic? Je res vzrok le kriza? Finančna ali »druga«? Kako je z uradniškim odnosom preštevilnih javnih uslužbencev? Bi se dalo narediti še več in bolje? Vprašanja, na katere Varuh kot institucija dan za dnem išče številne odgovore.

> Več...

19.2.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./26. Revščina vseh vrst je tu

Kdo je reven in kdo ne, še ne ali nič več, so vprašanja, ki si jih zastavlja vse več ljudi; na vseh nivojih, od mladine do starejših, brezposelnih in vseh tistih, ki živijo od socialnih transferjev, pa tudi delodajalcev, gospodarstvenikov in politikov. Kaj pa je s tisto drugo »revščino v naših glavah«? Kdo je sploh bogat in na katerem področju? Kdo koga sovraži; bogati revne ali revni bogate? > Več...

5.2.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./25. Deložacije kot skrajna možnost

Novice o deložacijah posameznikov in družin pomenijo, da bodo verjetno brez pravega doma. Se kdo sprašuje, kje bodo odslej živeli? Kaj bo z otroki, če jih imajo? Jim jih bodo odvzeli in bodo šli v rejništvo? Kdo naj skrbi za ljudi, ki ne zmorejo poravnavati obveznosti vsakdana, saj živijo le od socialnih prejemkov? Kje so tu človekove pravice, do kod segajo obveznosti socialne države? > Več...

22.1.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./24. So očetje diskriminirani?

Očetje, ki vstopijo v boj za svoje otroke in jim sodišča teh ne zaupajo v vzgojo, varstvo in oskrbo, pogosto trdijo, da je to rezultat diskriminacije z materami, ki otroke, tako pravijo, vedno "dobijo". Občutijo krivice, borijo se za stike z lastnimi otroki, matere pa imajo tisoč in en izgovor, da otroci ne morejo ali ne želijo na stike z njimi. Tu so še številni izvedenci, ki menijo, da so matere primernejše za vzgojo otrok, zlasti za mlajše. Pravdam ni videti konca, o mnogih krivicah pa odloča celo Evropsko sodišče za človekove pravice. Odškodnina po mnogih letih ne odtehta krivic, ki so jim bile povzročene. Otroci so zmanipulirani in za vedno "izgubljeni". Taki so očitki mnogih očetov. > Več...

8.1.2014

Vlasta Nussdorfer

VI./23. Kritično o letu 2013

Ko govorimo o manjšinah in njihovih pravicah, običajno mislimo, da gre za  narodnostne manjšine, Rome, otroke, invalide, bolne, pa tudi starejše, pozabljamo pa, da je najmanjša manjšina prav posameznik. Človek, ki se dnevno srečuje in sooča z državnimi institucijami in je velikokrat preslišan, utišan, preboječ, osamljen, pogosto pa so kršene tudi njegove pravice. Kako sem kot nova varuhinja človekovih pravic v Republiki Sloveniji doživljala posameznike, njihove pobude, pisma, apele in kako se je odzivala država? > Več...

25.12.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./22. December malo drugače

Letošnji december je za Varuha prav poseben. Proslavljamo 20-letnico  Zakona o varuhu človekovih pravic, ki je bil sprejet 20. decembra 1993. To je zagotovo trenutek, ko se lahko ozremo v preteklost in si začrtamo jasno pot v prihodnost. Kot četrta varuhinja človekovih pravic se lahko vprašam, ali imamo kot ena izmed nadzornih institucij dovolj pooblastil, kako na nas gledajo državljani in institucije, ki jih nadzorujemo, pa tudi kako v praksi udejanjiti vseh 28 različnih zakonov, ki nudijo pravne podlage za delovanje Varuha. Ob vstopu v novo leto je vsekakor primeren trenutek, da se temu posvetimo. > Več...

11.12.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./21. Ob dnevu človekovih pravic

10. december 2013 – 65. obletnica sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic ni in ne sme biti dan, ko o človekovih pravicah pogosteje govorimo, pač pa trenutek, ko se je treba spet in znova zavedati, da so te pogosto kršene, na kar Varuh redno opozarja slovensko javnost, tudi v svojih letnih in posebnih poročilih. Človekove pravice in svoboščine so oklep, ki nas ščiti in pravilo, ki nam daje moč, a nas hkrati tudi omejuje, kajti posameznikove pravice so omejene s pravicami drugih. > Več...

27.11.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./20. Kaj ugotavljamo pred Mednarodnim dnevom invalidov?

Resolucija Združenih narodov je v oktobru leta 1992 razglasila 3. december za Mednarodni dan invalidov, s ciljem, da bi se v družbi zavzemali za njihove pravice, vzpodbudili razumevanje invalidnosti,  pa tudi vključevanje invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje, odpravljali pa tudi preštevilne ovire v njihovemu  vsakodnevnemu življenju. > Več...

13.11.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./19. Pravica živeti tudi jutri

Tajfuni, zlasti najhujši v vsej svetovni zgodovini, po imenu Haiyan, ki je te dni prizadel Filipine in mnogim krajem popolnoma spremenil podobo, deževje, ki širom Evrope grozi s poplavami velikih razsežnosti, ognjeni zublji, ki požirajo gozdove, taleči se led na Antarktiki, hrup, smrad, sumljivo ravnanje z industrijskimi odpadki ... in ob vsem tem kapital pred zdravjem. Vse to ponovno in tokrat zagotovo zares pred nas postavlja izziv:  moramo res vse to pustiti zanamcem ali lahko uničenje planeta sploh še preprečimo? > Več...

29.10.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./18. So tragedije lahko opomin?

Tragedije so v minulem tednu dobesedno pretresle Slovenijo. V gradbenem podjetju je nekdanji delavec ustrelil lastnika družbe in njegovega sina, nato pa storil samomor. Pisalo je, da je prišel po zaslužen denar, dejanje pa je storil iz velikanskega obupa, ker ga ni dobil. Bo takih dejanj še več? Se delodajalci sploh zavedajo dolžnosti do zaposlenih? Kršitev na področju delovnih  razmerij je žal vedno več. > Več...

16.10.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./17. Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi

18. oktobra Evropska unija že sedmič zapored obeležuje Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi. Pojav predstavlja hudo obliko kršitve človekovih pravic, zlasti do dostojanstva in osebne svobode. Trgovina z ljudmi je v zadnjem desetletju presegla dvajset milijonov žrtev, od tega je bilo skoraj šest milijonov otrok. > Več...

2.10.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./16. Svetovni dan starejše generacije

Število starejših povsod po svetu narašča. Tudi zaradi vse daljše življenjske dobe. Obstajajo pričakovanja, da bodo današnji dvajsetletniki dočakali vsaj sto let. Že danes je v Sloveniji več kot dvesto stoletnikov, tudi upokojevanje se je zamaknilo za nekaj let. V slovenskih domovih za starejše je trenutno 26.280 ljudi (7 odstotkov starejše populacije). Kaj pa ostali? Je zanje dobro poskrbljeno? Minilo je Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. > Več...

18.9.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./15. Kaj vse je lahko nasilje; tudi »fazaniranje«?

Kje ste bili na prvi šolski dan? Morda v mestu in ste tam srečali tudi množico mladih - »živih grafitov«. Na nasilje so Varuha opozorili številni, tudi mediji. Kako se zoper vse to boriti? Je to morda le običaj ali že presega ne le meje dobrega okusa, temveč tudi tolerance? Kaj menite vi in ali gre za nov ali star pojav sprejemanja novih »prvošolčkov«? Je družba doživela novo obliko nasilja? Morda pa smo k sreči tudi mnogo bolj občutljivi nanj. > Več...

4.9.2013

Vlasta Nussdorfer

Praksa varovanja pravic otrok v Sloveniji

Ob začetku slehernega šolskega leta vsi namenimo večjo pozornost otrokom. Od najmlajših do najstarejših. Presegli smo razmišljanje, da so otroci le do 14. leta starosti, ko postanejo kazensko odgovorni mlajši mladoletniki. Upoštevano Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri je otrok do 18. leta starosti. Obravnavamo nekatere posebej ranljive skupine: otroke razvezanih staršev, žrtve nasilja in otroke s posebnimi potrebami. Posebno mesto pa ima tudi Zagovornik – glas otroka. > Več...

7.8.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./12. So pasji dnevi res za vse enako pasji?

Vročinski val, ki nas je te dni zajel, nikomur ne prizanaša in vse več jih je, ki iščejo pomoč. Varuh že štiri leta v poletnih dneh opravlja meritve temperatur, zlasti v institucijah, kjer so nameščeni bolniki, obiskuje domove starejših občanov, policijske postaje in kraje, kjer so osebe z odvzeto prostostjo (zavodi za prestajanje kazni zapora). Ugotavljamo tako kršitve Ustave Republike Slovenije kot tudi Evropske socialne listine, ki so jo podpisale vlade – članice Sveta Evrope. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na druge, ki jim vročina otežuje vsakodnevno delo.  Predvsem delavce na gradbiščih. So sploh zaščiteni? > Več...

10.7.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./10. Kako smo varovali pravice?

Ob podaji letnega poročila aktualna varuhinja oziroma varuh človekovih pravic s sodelavkami in sodelavci razmišlja kakšno je bilo minulo leto, koliko je bilo pobud in kako uspešni smo bili pri varovanju neodtuljivih pravic in svoboščin ljudi, kar je naša osnovna naloga. V zadnjem času se vse prepogosto izgovarjamo na krizo, tako finančno kot tudi politično oziroma krizo vrednot, v kateri smo se znašli in ta je lahko celo izgovor, da nam človekovih pravic ne uspe dosledno spoštovati. Zagotovo spoštovanje pravic ni poceni, vendar je v pravni državi nespoštovanje še dražje. > Več...

12.6.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./8. Memorandumu ob rob

31. maja 2013 so razglasili zmagovalca natečaja Multimedije na nedavno končanem Festivalu fotografije in človekovih pravic, katerega pokrovitelj je bil Varuh. Zmagal je Luka Drakskobler z ganljivim in obenem zelo navdihujočem filmom o deklici Barbari, ki ima težko obliko cerebralne paralize in se s svetom okoli sebe sporazumeva zgolj s pomočjo oči. Zakaj omenjam ta film? Ker se je sam postavil kot uvod v teden, ki smo ga pri Varuhu, s predsednikom države Borutom Pahorjem in številnimi starši otrok s posebnimi potrebami posvetili boju za njihove pravice. Zakaj? Ker so jim pogosto kršene. > Več...

29.5.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./7. Strah pred vzgojo otrok

Kako lahko en sam namig ali nasvet strokovnjaka, tokrat dr. Milivojeviča na uglednem posvetu Društva državnih tožilcev Slovenije in Generalne policijske uprave, razburi strokovno in laično javnost, starše, mladino, novinarje in še koga, je ta hip povsem jasno. Skoraj tako kot tedaj, ko so se nekateri učitelji in starši spraševali ali bodo še lahko pobožali svojega otroka, ga stisnili k sebi in poljubili, pa četudi najbolj spodobno – na lice. Kot bi nam tu in tam odpovedala zdrava pamet. > Več...

15.5.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./6. Razočarani, na robu obupa in pod pragom revščine

Poslovanje Varuha izven sedeža predstavlja srečanja s pobudniki širom Slovenije. Praviloma enkrat mesečno. V letošnjem maju trikrat. V Mariboru se je namreč naročilo preko sto pobudnikov, ki bi radi predstavili svoje probleme, zaradi česar bo potrebna ponovitev obiska, izjemoma pa gremo v tem mesecu še v Koper. Stiske ljudi so velike, kažejo na nemoč mnogih, da bi sami reševali oziroma rešili probleme, s katerimi se srečujejo. Tudi zaradi krize, ki jih potiska na rob preživetja. Bodo zmogli? Počutijo se kot »hlapci Jerneji«, ko iščejo svojo pravico. > Več...

1.5.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./5. Kje vse so kršene človekove pravice?

Po dveh mesecih varovanja človekovih pravic sem vesela, da na številna vprašanja, zlasti medijev, o tem kaj bodo moje prioritete v mandatu do leta 2019, nisem odgovorila povsem določno, pač pa  pustila čas in prostor za teme, ki jih bo narekoval jutri. Ta počasi prihaja, a dan ni enak dnevu in to kar je bilo morda včeraj hudo kršenje človekovih pravic, danes lahko nadomesti novo. Zato lahko po prvi tiskovni konferenci, že strnem minulo in zarišem bodoče delo. > Več...

17.4.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./4. Ali nas lahko Svetovni etos Slovenija reši?

Junija 2012 je bilo v Mariboru ustanovljeno gibanje Svetovni etos Slovenija, ki je imelo 12. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani svoj posvet. Uvodni pozdrav mu je namenil prof. Hans Küng, častni predsednik ustanove Weltethos Tübingen, ki je menil, da Slovenija ta hip doživlja težke čase, nekateri njeni problemi v politiki in gospodarstvu pa imajo lahko tudi etično dimenzijo. > Več...

3.4.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./3. Izključenost otrok s posebnimi potrebami

Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989 in je začela veljati 2. septembra 1990, še posebej govori o skrbi za duševno ali telesno prizadete otroke, od držav podpisnic pa zahteva, da jim zagotavljajo dejavno udeležbo v družbi. Priznana jim je pravica do posebne skrbi, učinkovit dostop do usposabljanja, izobraževanja, storitev zdravstvenega varstva, rehabilitacije, priprave na zaposlitev in čim večjo socialno integracijo. Kako pa je v praksi? > Več...

20.3.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./2. Da življenju in pravici do dostojne smrti

Življenjska doba se podaljšuje, tudi zaradi čudežev medicine. V Sloveniji je že preko dvesto starostnikov, ki so dočakali stoletnico. Daljša je delovna doba, povečujejo pa se tudi pričakovanja do zdravstvenega osebja. Kljub temu pa ob diagnozi rak še vedno doživljamo stres, še zlasti ob strahovitem povečanju števila obolelih. > Več...

6.3.2013

Vlasta Nussdorfer

VI./1. Človek je človeku najnevarnejši

Razmišljam o ljudeh. Tako o tistih, ki trpijo krivice kot tudi o onih, ki jih drugim povzročajo. Desetletja sem se ukvarjala s kaznivimi dejanji, njihovimi storilci in žrtvami, sedaj je delo in poslanstvo varuhinje človekovih pravic še mnogo širše. Dotika se vseh sfer življenja posameznikov, pa tudi skupin, običajno manjšin, ki se čutijo prikrajšane zaradi ravnanja večinskega prebivalstva. > Več...

20.2.2013

Vlasta Nussdorfer

V./65. Življenje je ena sama pot

Na življenjski poti venomer hitimo; od rojstva k vrtcu in šoli, pa na fakulteto, podiplomski študij v domovini ali tujini, do zaposlitve, v njej iščemo užitek ali delo za preživetje, pridejo otroci in pot se ponovi … delamo in hitimo od cilja do cilja, skupaj ali sami, končni pa je upokojitev, zdravje, srečna starost. Kaj pa med potjo? > Več...

6.2.2013

Vlasta Nussdorfer

V./64. Dela za varuha bo žal vedno preveč

Čeprav jih Ustava RS v drugem poglavju razlaga in daje, jih mnogim ljudem jemljejo. Človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub temu, da je povsem jasno, da nam pripadajo ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, pa tudi gmotno stanje, izobrazbo, rojstvo in družbeni položaj ali druge osebne okoliščine, so pogosto kršene. > Več...

23.1.2013

Vlasta Nussdorfer

V./63. To je najina »skrivnost«

V petek 18. januarja 2013 se je v Mariboru odvijal prav poseben dogodek. Organiziralo ga je mlado dekle, ki je želelo pred javnost stopiti s svojo nadvse tragično življenjsko zgodbo. Spraševali smo se kako je mogoče, da ima to bitje za sabo tako hudo življenje. Kako je možno, da žrtev vedno znova postane žrtev? Kje so pravice otrok? Kje dolžnosti ustanov, ki bi morale pomagati? Do kdaj bodo tako hudo trpeli naši otroci? > Več...

9.1.2013

Vlasta Nussdorfer

V./62. Nasilje, ki ne pozna meja

Posilstvo indijskega dekleta je odprlo številna vprašanja o pravicah žensk, o nasilju, zlasti spolnem, krutosti posiljevalcev, ki je posledično pomenila celo dekletovo smrt. Sledile so demonstracije udeležencev obeh spolov, še zlasti številnih deklet in žena. Ob takih in podobnih dogodkih se vedno znova sprašujemo kje so meje nasilja, zakaj tako hudo nespoštovanje žensk in njihove privolitve ali odklonitve spolnih odnosov, kdo ima sploh pravico posiljevati in ali so kazni za ta dejanja primerne? Medtem se je zgodilo še eno – zelo hudo, tudi v Indiji. Pa res le eno? > Več...

12.12.2012

Vlasta Nussdorfer

V./60. Za pravno državo ni (skoraj) nikoli prepozno

Zadnjih dvajset let smo brezglavo želi kar je nekdo posejal. Živeli nezdravo, hoteli vedno več in več, tako da ni bilo nikoli dovolj dobro. Cene nepremičnin so hitele v nebo, potrošništvo se je silno razbohotilo, denar ni bil le za življenje potrebna dobrina, pač pa je postal božanstvo, pred njim so ljudje padali na kolena, pozabili na poštenje, začeli izkoriščati druge, postajali lastniki podcenjenih tovarn, delnic, pohlep je uničil človečnost, razslojevanje je postajalo iz dneva v dan večje. In sedaj smo tu, kjer pred dvajsetimi leti ne bi želeli biti. Na razpotju; eni pred vrati »nebes«, drugi pred vrati »pekla«. > Več...

28.11.2012

Vlasta Nussdorfer

V./59. Več kot gospodinjski blues

V teh dneh smo praznovali mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, v spomin na tri aktivistke v Dominikanski Republiki, ki so bile leta 1960 kruto umorjene, ker so se uprle diktatorju Rafaelu Truillu. Praznujemo ga od leta 1981 dalje. Opozorila generalnega sekretarja ZN Ban Ki-moona na milijone žensk in deklet, ki so žrtve vseh vrst nasilja, so sicer pomembna, a pogosto ostajajo preslišana, zlasti v krogu tistih, ki nasilje izvajajo. Zato Gospodinjski blues Patricije Peršolja opozarja, svari in uči. > Več...

14.11.2012

Vlasta Nussdorfer

V./58. Kdo lahko sodi o javni etiki?

Nikoli še nismo toliko govorili o vrednotah, očitno pa jih nikoli doslej tudi še nismo tako pogrešali. Dan za dnem se sprašujemo kje so, katera je najpomembnejša in zakaj je pogosto njihovo iskanje podobno iskanju igle v senu. > Več...

31.10.2012

Vlasta Nussdorfer

V./57. Kako je z dvomom?

Dvom. Gre za najboljšo dramo Johna Patricka Shanleya, katere premiera je bila 27. oktobra 2012 v Prešernovem gledališču v Kranju. Avtor je zanjo prejel Pulitzerjevo nagrado za dramatiko, leta 2008 je režiral še filmsko različico Dvoma, sedaj pa smo si uprizoritev lahko gledali tudi pri nas. Gre za tematiko spolnih zlorab katoliških duhovnikov, ki je bila včasih tabu tema verujočih in neverujočih, danes pa zavest, da se je to dogajalo, se dogaja in se žal najbrž še bo, prodira v vse pore družbe. > Več...

17.10.2012

Vlasta Nussdorfer

V./56. Zakaj toliko kršitev človekovih pravic?

Ne mine dan, da ne bi bila javnost obveščena o dogodkih na škodo žensk, deklet, malih deklic in celo dojenčic; doma in po svetu. Spolne zlorabe, družinsko nasilje, trgovina z ljudmi, zloraba prostitucije, pornografija ...
Tako te dni zgroženi poslušamo in beremo, da so pakistanski Talibani napadli 14-letno deklico zaradi njene kampanje za pravico do izobraževanja deklet. > Več...

4.4.2012

Vlasta Nussdorfer

V./43. Kdo odloča v imenu otrok?

Država posega v življenje družin le in kadar je to nujno potrebno, da zaščiti najšibkejše, obvaruje otroke pred nasiljem vseh vrst, zanemarjanjem, odloča o odvzemu otrok, rejništvu, posvojitvi, ali pa tudi, kadar ob razvezah in razhodih staršev, razsoja o zaupanju v vzgojo, varstvo in oskrbo ter  stikih otrok s starši. Zakaj nekateri postopki trajajo več let, zakaj mnogi trdijo, da so kršene pravice otrok in bo moralo o njih sodbo izreči še Evropsko sodišče? > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji