EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

18.1.2019

dr. Andraž Teršek

Pravica do veganske prehrane

Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. > Več...

16.1.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./154. Redefinicija kaznivega dejanja posilstva - da ali ne?

Slovensko javnost je te dni vznemirila novica s koprskega sodišča (VSK Sodba II Kp 46668/2015), kjer niso našli dokazov za obsodbo obdolženca za kaznivo dejanje posilstva, do katerega naj bi prišlo, ko je moški spolno občeval z žensko, medtem ko je spala, in je uporabil silo šele, ko se je zbudila in se spolnemu odnosu začela upirati. Obsojen je bil le za kaznivo dejanje prisiljenja. Primer je težko komentirati, saj niso znane vse podrobnosti. Vsekakor pa je odprl Pandorino skrinjico težav, dilem, vprašanj in želja po spremembi kazenske zakonodaje na tem področju. Je ta v skladu z Istanbulsko konvencijo in zakaj je treba za posilstvo dokazovati uporabo sile? Ali še nismo dovolj zreli za model soglasja? > Več...

11.1.2019

dr. Jernej Letnar Černič

»Gastarbeiterska« usoda

Nepretrgane kolone avtomobilov so med novoletnimi prazniki švigale po cestah s severa in zahoda Evrope proti državam jugovzhodne Evrope. »Gastarbeiteriji« so na začetku praznikov odhajali na zaslužen počitek k svojim družinam in se po koncu praznikov vračali v podobnih kolonah. A te migracije, ki se množično ob katoliških praznikih ponovijo vsakih nekaj mesecev, kažejo na razpad institucij držav jugovzhodne Evrope, kot tudi na še naprej zgrešeno politiko evropskih institucij do te regije. > Več...

2.1.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./153. Bogovi v belem

Gotovo ni dileme o tem, kdo so. Zdravniki. Ob koncu leta ne mine dan, da si ne bi v voščilih želeli zdravja, bolni pa ozdravitve. In ni minil niti dan v letu, da jih ne bi omenjali ali o njih poročali. Šlo je tako za odmevne zadeve, ki so pretresle javnost, kot tudi povsem vsakodnevne, ki do nje morda niso niti prišle. In vendar so nastopali v teh zgodbah. Bogovi v belem. Uspešni, znani, sposobni, prijazni, naj zdravniki leta, pa tudi oni, za katere tega ni mogoče trditi. Pri Varuhu se srečujemo predvsem z nezadovoljnimi bolniki in svojci, ki opozarjajo, kličejo po spremembah v zdravstvu. Obljublja jih tudi novi minister. Mu bo res uspelo? Če komu, bi moralo prav njemu, saj ima naše zdravstvo že leta v malem prstu. Pa je sploh možno narediti red, ko pa ga ni uspelo še nikomur?! So nekaterim celo grozili? Toliko interesov, resnic in polresnic. Komu sploh (še) verjeti? > Več...

31.12.2018

prof. dr. Marko Pavliha

12 silvestrskih želja


Dragi Dedek Mraz,

ker sem v bataljonu rdeče-belih možicljev v kičastih nakupovalnih centrih zgrešil tvojega pristnega zvezdniškega polbrata Božička – tvoj prvi krščanski bratranec Miklavž pa mi je itak prinesel le bridko šibo, ho, ho, ho, se hecam, - se tako kot pred triindvajsetimi leti zopet obračam kar nate (PP, št. 25/95). Pozni čas pisanja in tvoja naslovljena visokost nista v ničemer povezana z mojim svetovnonazorskim prepričanjem ali veroizpovedjo. To omenjam, ker nekateri cinično ignorirajo Božič v imenu ateizma, toda s tem najbrž ne dokazujejo svoje domnevne načelnosti, marveč se le (nesmiselno?) odpovedujejo starodavnemu družinskemu prazniku.

> Več...

19.12.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./152. Ali res pričakujemo preveč?

Vsak december je poseben in celo edinstven. Otroci pričakujejo darila dobrih mož, v katerih prihod še verjamejo, odrasli delamo obračune preteklega leta in hitimo z željami za prihodnost. Pišemo, sestankujemo, se srečujemo in želimo narediti največ, kar lahko. Tudi vse, kar nam morda več let ni uspelo. Kot bi se 31. decembra čas ustavil in začel teči povsem na novo. V letu, ki odhaja, smo dobili nov parlament, vlado in nove ali stare župane. Obljub je bilo veliko. Socialna pravičnost, zaposlitve za težje zaposljive, čistejše okolje, boljša in hitrejša zdravstvena oskrba, dobra infrastruktura, spoštovanje pravic, zlasti dostojanstva slehernika, in še marsikaj. Bo to res ali morda pričakujemo preveč? > Več...

17.12.2018

dr. Matej Avbelj

Pravljičnih 7 o sovražnem govoru

Žal je treba ugotoviti, da so časi resni. Preresni. Evropska unija še nikoli poprej ni stala na tako trhlih nogah. Trije politični nacionalni stebri evropske integracije so v globoki krizi: Velika Britanija v vsesplošnem odhajanju; Francozi so na ulicah v rumenih jopičih, ker jim je prekipelo; v Nemčiji pa je sonce Merklovi nepreklicno zašlo in nihče ne ve, kaj pravzaprav sledi. Ko so tri največje evropske države v krizi, je prihodnost več kot negotova. Ampak v Sloveniji se nas, tako se zdi, to prav malo tiče. Pri nas se ukvarjamo s sovražnim govorom. V tem predbožičnem, pravljičnem času se na to, že povsem izčrpano temo izčrpanih ljudi, odzivam s sedmimi točkami o sovražnem govoru. To ne bo niti pravljica, niti »fake news«, ampak, kot se spodobi, čista resnica. > Več...

10.12.2018

Jan Zobec

Ob Desetem decembru

Svetovni dan človekovih pravic je namenjen celotnemu korpusu človekovih pravic, katerih pravir je človekovo dostojanstvo. Nameniti pozornost le eni od svoboščin, recimo svobodi izražanja, se zdi zato krivično do ostalih, saj je videti kot prezrtje vseh, ki trpijo brutalne kršitve temeljnih človekovih pravic, vseh, kot je v svojem govoru konec prejšnjega meseca rekla komisarka za človekove pravice, ki so neupravičeno zaprti, ugrabljeni, mučeni, izgnani, nehumano in ponižujoče obravnavani, ki jim je odrečena volilna pravica, vseh, ki ne vedo, kaj se je zgodilo z njihovimi ljubljenimi, otrok, ki so prikrajšani za temeljno izobraževanje, novinarjev, ki so bili ubiti zaradi izpolnjevanja svojega demokratičnega poslanstva ... > Več...

5.12.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./151. Bo za žrtve kdaj res najbolje poskrbljeno?

Spet praznujemo dneve boja proti nasilju nad ženskami. Te so resnično najpogostejše žrtve, a tu so še otroci in nikakor ni mogoče izključiti niti moških, pa čeprav v posledicah družinskega nasilja med njimi skoraj ni smrtnih žrtev. Zakaj moramo vsako leto od konca novembra do dneva človekovih pravic, ki ga praznujemo 10. decembra, nenehno poudarjati, da nasilje ni dopustno, da mora zanj veljati ničelna toleranca, da moramo biti dovolj zreli, da nesoglasja in spore rešujemo na miren način? Letos govorimo tudi o nasilju nad invalidnimi osebami. Koliko let se bo to še dogajalo in ali je res, da je sivo polje še vedno veliko večje od prijavljenih dejanj? Kaj bo prinesla Direktiva 2012/29/EU in zakaj še vedno ni implementirana v našo zakonodajo? Nam bo opomin pomagal, da se bo to zgodilo? > Več...

3.12.2018

prof. dr. Marko Pavliha

O paralelnem razmišljanju in širši zavesti

Kaj porečete na heretično trditev, da je tradicionalno mišljenje zahodne družbe napačno po krivdi grške druščine ali celo bande treh, the Greek Gang of Three? Ali zahodnjaško umovanje res odpoveduje, ker ni bilo narejeno za spoprijemanje s spremembami, intelektualci pa so se zaradi malikovanja Sokrata, Platona in Aristotela samozadovoljno potešili s pomanjkljivim miselnim sistemom? Kako vam je všeč opazka, da je bil Platon “pravi fašist”, ker je utemeljil fašistično mišljenje s togimi pravili, neizprosnimi sodbami, kategorijami, vključevanjem in izključevanjem, navzlic temu domnevnemu terorju pa tudi z visoko stopnjo pravičnosti? > Več...

26.11.2018

dr. Marko Novak

'Postopkovna pravičnost' v vsako slovensko vas

Pred kratkim je Vrhovno sodišče v okviru svojega projekta za izboljšanje kakovosti sojenja z imenom »Postopkovna pravičnost« na svoji spletni strani v posebnem zavihku »nasodiscu« objavilo koristne pravne in druge informacije, ki so namenjene predvsem laičnim strankam na sodišču. To je vsekakor korak v pravo smer in gre s tovrstnimi dejanji le nadaljevati. To lahko le povečuje zaupanje javnosti v sodstvo, kajti javnost si poleg kakovostnega sojenja želi predvsem transparentnost delovanja sodstva, to pa bo večja razumljivost postopkov za stranke le povečevala. > Več...

21.11.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./150 Ob volitvah je Varuh ugotovil

Vsake volitve prinesejo nove kandidate, stranke in predvsem velika pričakovanja ljudi. Seveda se državnozborske razlikujejo od lokalnih, ko volivci svojih glasov v večini primerov ne namenjajo le strankam in listam, pač pa predvsem prepoznavnim posameznikom. Ti se jim zasidrajo v kratkoročni ali dolgoročni spomin po zelo različnih uspehih, prizadevanjih, dogodkih in javnih nastopih. Ali res zmagajo najboljši, je seveda veliko vprašanje, saj pri izpolnjevanju volilnega lističa igrajo vlogo tudi predvolilna propaganda, velike obljube in prepričljivost, ki ni nujno odsev resnične podobe kandidata. Je lahko uspešen športnik ali medijsko znana osebnost že garant dobrega politika? V nekaterih občinah so župani izbrani že pred volilno nedeljo, saj »tekmujejo« kar sami s seboj. Zakaj nimajo niti enega protikandidata, je težko reči. Odgovorov je lahko celo več. Kaj so prinesla leta Varuhovih priporočil in ali bomo imeli kdaj tudi e-volitve? > Več...

16.11.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev?

V slovenski družbi se radi pohvalimo, kako dobro naj bi živeli v eni najbolj (dohodkovno) enakih evropskih družb. Mednarodne raziskave nam istočasno sporočajo, kako dobro je odraščati v Sloveniji. Takšne ugotovitve terjajo, da si postavljamo osnovna vprašanja, med katerimi je tudi, ali imajo vsi otroci v Sloveniji enake začetne možnosti za samouresničitev? > Več...

5.11.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Prostor za srečo in smisel življenja

Ko sem se tistega poznega popoldneva sprehodil od makadamskega parkirišča po mostu prek žuboreče kristalno čiste Sore navkreber do Sokolskega doma na Mestnem trgu v Škofji Loki, me je preblisnilo, da se mati Narava še ni povsem uskladila s sinom Podnebjem glede otvoritve pravega letnega časa. Kostanji so posuli pločnik z divjimi naježenimi plodovi in odpadajoče listje se je že začelo preoblačiti v pastelne barve, toda trate se niso ozirale na koledarsko jesen in so se še naprej spogledljivo lesketale v spomladanskem zelenilu, kot da bi hotele prišepniti oktobrskemu vinotoku, naj se ponižno prikloni indijanskemu poletju. > Več...

24.10.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./148. Zakaj je civilna družba tako pomembna

Nevladne organizacije (NVO) so prostovoljna telesa in organizacije, ki uveljavljajo zelo različne cilje na številnih področjih našega življenja. V njih aktivni prostovoljci prisluhnejo in pomagajo ljudem, ki jih država z institucijami pogosto ne sliši, presliši ali noče slišati in vključevati v odločanje o zanje pomembnih zadevah. Kljub temu, da je civilna družba bistvena sestavina vsake funkcionalne demokracije in naravnost nepogrešljiva za popolno zaščito človekovih pravic, imajo njeni predstavniki nemalo težav. Včasih so za nekatere preglasni, preveč dosledni in prezahtevni. Varuh človekovih pravic pa jim prav zaradi tega daje posebno mesto in pomen. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji