EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

8.12.2017

dr. Andraž Teršek

Izhodišče ustavnega reda je Temeljna ustavna listina

»Republika Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost, brez sleherne diskriminacije, skladno z ustavo Republike Slovenije in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami.« > Več...

6.12.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./126. Deček s tatujem

Na kaj pomislite ob besedi tatu? Zagotovo na tako priljubljene tetovaže, ki težko izginejo. Sicer niso več tabu, mnogi jih ponosno razkazujejo. Kaj pa pri »dečku s tatujem«? Tu bi se zamislili in se spraševali, kdo mu ga je naredil, kdo je to dopustil in kako da mu večne zaznamovanosti niso preprečili starši. Saj je vendar še otrok! O tem lahko intenzivneje razmišljamo zlasti zdaj, ko je minil mesec, v katerem so se zvrstili svetovni dan otroka, dnevi boja proti nasilju, evropski dan, namenjen ozaveščanju o spolnih zlorabah, bliža pa se še svetovni dan človekovih pravic. > Več...

29.11.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

Hollywoodski spolni škandali in kaj se lahko iz tega naučimo

Kot marsikdo ve, Hollywood oziroma celotni zabavljaški svet Združenih držav Amerike pretresajo škandali, povezani s spolnostjo. Pravzaprav se je začelo že pred nekaj leti z razkritjem, da naj bi Bill Cosby – vsem dobro znani prijazni oče in zdravnik dr. Huxtable iz nadaljevanke The Cosby Show – v času največje slave omamljal mlade igralke in jih zlorabljal. > Več...

27.11.2017

Jan Zobec

Orbanizacija Slovenije – ali lomastenje neke politične večine po ustavnosti

Tudi s tokratno kolumno sem želel razveseliti vodstvo Vrhovnega sodišča. Pa sem si premislil – serijo tekstov o alternativni resničnosti v vrhu sodstva bom nadaljeval kasneje. Tema, mimo katere zaradi aktualnosti in njene šokantnosti ne morem, je namreč nedavni spektakularen začetek pohoda kompaktne »ustavodajne« dvotretjinske večine najvišjega političnega telesa v državi na Ustavo, Ustavno sodišče in ustavno demokracijo. Politiki, ki obvladuje državo – zagotovo njeno zakonodajno in izvršilno oblast - Bog vedi zakaj, ni všeč odločba Ustavnega sodišča U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014. > Več...

24.11.2017

dr. Andraž Teršek

Religija in šole v ustavni demokraciji in neustavna sprememba ustave

V članku »Ob ostri kritiki apostolskega nuncija v Vatikanu. Esej o verskih in državnih zadevah«, objavljenem  v Objektivu 18.11.2017, sem zapisal tudi stavek: "Kategorično pa nasprotujem ideji o morebitni uvedbi krščanskega verouka v šolah." Moj spoštovani pravoslovni kolega izr. prof. dr. Matej Avbelj me je po objavi članka legitimno vprašal, če mislim prav tako, kot sem zapisal. > Več...

22.11.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./125. Je preplet različnih svetov lahko sploh sporen

Minuli teden je bilo v Slovenskem mladinskem gledališču moč doživeti že drugi koncert Slovenska popevka, ki je na odru združil gledališče in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga. Čustveno doživeta pesem Gregorja Strniše Čez tisoč let, ko mene več ne bo, ostaja v nepozabnem spominu. A, starši nastopajočih otrok so imeli pred predstavo solzne oči ... > Več...

20.11.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Kako na nas vplivajo politiki in obratno

Glagol voliti v slovenščini pomeni glasovati za neko fizično osebo oziroma organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu za politično, sodniško ali drugo funkcijo, pa tudi izb(i)rati nekoga za določen prestižni naslov, denimo (iz)volimo akademike in univerzitetne učitelje. Volimo lahko v oporoki, če želimo komu nekaj zapustiti, ne da bi ga postavili za dediča, nekoč smo volili med življenjem in smrtjo in brhke dame so volile plesalce. Zanimiva je primerjava z enako hrvaško, srbsko ali bosansko besedo, ki ima drugačen pomen – ljubiti, kar naj bi deloma veljalo tudi v naši materinščini, saj nam je politik, ki ga volimo, običajno vsaj malce značajsko in vizualno všeč, to pa je ena od značilnosti ljubezni. > Več...

27.10.2017

dr. Andraž Teršek

Današnja politična filozofija: realnost namesto idealov?

»Idealna govorna situacija« je, podobno kot komunikativna skupnost in načelo U, nujna predpostavka Habermasove teorije diskurzne demokracije in komunikativnega delovanja. »Na nesrečo sem stanje, v katerem bi bili vsi ti idealni pogoji izpolnjeni, nekoč poimenoval »idealna govorna situacija«; vendar se ta izraz prav lahko razume narobe, ker je preveč konkretističen ... Vendar pa nikoli nisem imel namena, da bi se z »neomejeno komunikativno skupnostjo« razumelo kaj več kot nujno predpostavko. Ne bi želel, da se jo razume kot »ideal v stvarnosti«« (Habermas 1990). > Več...

25.10.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./123. Ali smo dovolj zreli za demokracijo

Vsako jesen zaznamuje več predstavitev Varuhovih poročil: v Državnem svetu in na njegovih komisijah, na državnozborskih odborih, komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, pa tudi na plenarnem zasedanju v Državnem zboru. Tokrat smo opravili že vse predstavitve, zadnjo 24. oktobra. Kaj ugotavljamo, kako na poročilo gleda politika, kje se je premaknilo in kje zataknilo? Kdo komu kaj očita, kje so rezerve in kaj lahko pričakujem do konca svojega mandata 23. februarja 2019? Je naša priložnost lahko predvolilni čas? Kaj bo pokazal pogled nazaj? > Več...

23.10.2017

prof. dr. Marko Pavliha

Višji cilji visokega šolstva

Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, kar je še posebej povšeči študentom in študentkam, če pa bi jim omenili tudi starejše pojmovanje tega meseca - kozoprsk (parjenje koz), bi lahko tolmačenje pod vplivom Edwarda Albeeja dobilo nespodobne dimenzije. Tedaj se uradno začne novo študijsko leto in zopet se odprejo duri fakultet, bolj ali manj polnih (praznih) brucev in njihovih  prekaljenih sotrpinov iz višjih letnikov. Zato je nemara primeren čas, da se povprašamo o primernosti našega in primerljivega visokošolskega študija, ki se prepočasi prilagaja tehnološkim, umetno-inteligentnim in obče družbenim potrebam tretjega tisočletja. > Več...

13.10.2017

dr. Andraž Teršek

Svoboda? Samo še teoretično. 'Popraviti' teorijo?

Že Max Weber je poudarjal (seveda še zdaleč ni bil edini), da so vrednote razsvetljenstva in liberalizma, razum in individualna svoboda (o tem ni odveč brati npr. knjigo Filozofija razsvetljenstva, Ernesta Cassirerja), že v temelju ogrožene z razvojem, množenjem in širitvijo upravnih aparatov. Razlog je očiten in enostaven: upravni aparat postane cilj in ne sredstvo političnega razvoja. > Več...

11.10.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./122. Ali teden otroka lahko kaj spremeni?

Vsak dan je poseben in edinstven. Skoraj vsak dan, včasih celo teden ali mesec, je posvečen tudi ozaveščanju o kakem pojavu. Tako je pred kratkim minil teden otroka, v soboto smo praznovali pomembne prelomnice ustanove Mali vitez, ki pomaga otrokom, ozdravljenim od raka, včeraj je bil svetovni dan duševnega zdravja in tudi brezdomstva ... > Več...

27.9.2017

Vlasta Nussdorfer

VI./121. Konfesionalna dejavnost razburja in deli

Ali je samo predvolilni čas kriv, da konfesionalna dejavnost ljudi razburja in razdvaja? O tej temi je Varuh poročal že v dveh letnih poročilih, lani je bilo priporočilo sprejeto v Državnem zboru, šele po blagoslovu šole septembra pa je završalo. Odzvala se je poslanska skupina Levica, sklicana je bila izredna seja DZ, oglašajo se tako podporniki kot nasprotniki. Predsednik države, ki se je slovesnosti ob odprtju šole udeležil, poziva k strpnosti, ministrica oziroma inšpektorji dogodek preiskujejo, nekateri o tem tvitajo, prebrali smo tudi zanimivo kolumno na portalu IUS-INFO … Več kot dovolj razlogov za moj odziv. Strpen in objektiven. > Več...

11.9.2017

dr. Matej Avbelj

Prešeren, Varuhinja in slovo od argumentov

Zgodilo se je nekako takole. V neki javni osnovni šoli so prebirali Prešernovo Zdravljico. Ja, to je tisti srečnež, ki ga z golimi prsi sredi Ljubljane obdaja žlahtna Muza. Ta Prešeren je, tako mi je hitela zatrjevati ogorčena mati osnovnošolca, prekršil 7. člen slovenske ustave. »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!« No, v bistvu ga je kršila učiteljica slovenščine, ki je učence silila brati to pesem. In po vrhu vsega še na glas. Tudi sam povsem zaprepaden sem ji svetoval naj se nemudoma obrne na Varuhinjo človekovih pravic. Ona in njen urad namreč obvladata 7. člen ustave, še bolj pa pravoznanstvo. > Več...

6.9.2017

mag. Martin Jančar, sodnik

O moralni avtoriteti

Kot kaže, je izjava predsednika države, da ni moralna avtoriteta, povzročila precej razburjenja. Osebno mi je to zanimivo, ker opozarja na nekatere težave, ki jih prinaša sodobna družba in zadevajo oba pojma v tej besedni zvezi. Tako moralo kot avtoriteto. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji