EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

24.5.2019

mag. Martin Jančar, sodnik

Afera Ibiza in cenzura v družbenih medijih

Afera Ibiza, ki je v Avstriji odnesla vlado, ima več zanimivih vidikov. Kar bo ostalo v spominu javnosti, sploh tiste, ki dogajanja ne spremlja veliko, je, da so se neki skrajni desničarji izkazali za koruptivne in da so v celotno dogajanje nekako bili vpleteni Rusi. Vem, da je za bralstvo, ki spremlja to spletno stran, skoraj neverjetno, a tako pač je. Te dve stvari se namreč pokrivata z aktivnostmi, ki potekajo že dalj časa in so posledica strahu pred naraščanjem moči desno usmerjenih populističnih strank. V zadevi namreč ne gre več za slučajno nastali posnetek neprevidnega politika, kot se to občasno zgodi, temveč za dobro zasnovano, pri nas bi rekli operativno kombinacijo, v kateri so nastopali ljudje z točno določenimi vlogami in cilji. > Več...

15.5.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./6. Bi morda prevzeli tudi invalidnost?

Te dni so Slovenijo dodobra zaznamovali zgodba o kolumni znane astrologinje in odzivi nanjo. Marsikdo se je vprašal, zakaj toliko nestrpnosti. Jo je mogoče pripisati le sporočilu posameznice ali tudi širši skupnosti? Kako se vedemo do posebej ranljivih skupin? Znamo sprejemati drugačne ali nas vedno znova vznemiri vsakdo, ki ni »naš« ali je vsaj malo drugačen? Se sploh znamo vživeti v težave drugih ali jih preprosto ignoriramo, dokler ne postanejo tudi naše? Ali kdaj parkiramo na mestu za invalide in najdemo sto in en izgovor, zakaj smo to storili? Še in še je vprašanj na to temo, največje pa je: ali smo se iz slabih izkušenj kaj naučili? > Več...

29.4.2019

dr. Marko Novak

ELFA 2019: Utrinki iz generalne skupščine

ELFA (European Law Faculties Association) je evropsko združenje pravnih fakultet. Združuje prek 150 članic s štirih celin. Pred kratkim sem imel priložnost udeležiti se njegove generalne skupščine v Torinu. Nič posebnega sicer, a z bralci bi vendarle rad delil teme, o katerih so smo se pogovarjali predstavniki evropskih (in vse bolj tudi drugih) pravnih fakultet. In tudi osebna opažanja. Tema letošnje skupščine je bila splošna: Integration and Diversity in European Legal Education, naslovi posameznih sekcij pa za današnji čas nadvse aktualni. > Več...

24.4.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./5. Ali sploh znamo komunicirati z okoljem?

22. aprila smo znova praznovali svetovni dan zemlje. Se danes res vse bolj zavedamo posledic uničevanja okolja ali še vedno mislimo, da nam je vse to preprosto dano in da bo vsaj nam prizaneseno z največjimi katastrofami? Kakor kdo, kdaj in kje. Okoljevarstveniki so pogosto marsikomu v napoto, zavirali naj bi napredek, a hkrati se lahko vprašamo, kaj bi brez njih, njihovih opozoril in nadzora. Državi in družbi nastavljajo ogledalo, a se vanj pogosto neradi uzreta, saj je pogled običajno že rahlo umazan. Nevednost in celo brezbrižnost lahko postaneta uničevalki pametnega razvoja in jutrišnjega dne. Kako blizu so nam te trditve? Letos je bil svetovni dan predvsem v znamenju rastlinskih in živalskih vrst, ki izumirajo. Smo sokrivi? Odgovor je precej preprost. Morda ne povsem enoznačen. > Več...

15.4.2019

dr. Marko Novak

Sodnotolmaška »tlaka«

Delo sodnih tolmačev zaradi njihove pomembne vloge v sodnih postopkih država posebej regulira. Približno leto dni je že v veljavi Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (ZSICT). Izvedbeni podzakonski akt, ki določa tudi višino plačila za delo sodnih tolmačev, je Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Ta določa fiksno ceno sodno overjenih prevodov. Znano je, da so že pred leti prevajalske agencije s svojimi dumpinškimi cenami prevodov ne le »povozile« prevajalski trg, temveč si uzurpirale tudi velik kos sodnotolmaške pogače. Vse to pred očmi države, ki naj bi dejavnost regulirala. Še več, zdi se, da je tudi država pričela tekmovati na »prostem trgu« ali pa bi vsaj rada izkoristila to »tekmovanje«. > Več...

10.4.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./4. Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti

Kriminalisti, tožilci in sodniki ter nekaj odvetnikov smo se 1. in 2. aprila na Brdu zbrali na posvetu o otroku včeraj, danes in jutri. Spraševali smo se, ali se je v vseh letih kaj spremenilo, zakaj nekateri problemi ostajajo večni in kdaj bo za otroke drugače. Je čas prinesel celo nove pasti? Bo kdaj res upoštevana otrokova največja korist in kaj pravzaprav ta pomeni? Vsi namreč prisegajo nanjo, celo tisti, ki je v resničnem življenju ne vidijo. Včasih celo starši. > Več...

3.4.2019

mag. Martin Jančar, sodnik

Z druge strani prepovedanih drog

Od vseh zadev, ki sem jih v teh letih obravnaval, so poslovne goljufije po 228. členu KZ-1 (ali 234.a v KZ) ter neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami po 186. členu (196. v KZ) – vsaj takšen imam občutek – tista kazniva dejanja, ki so najpogosteje »na sporedu«. O prvih sem presejal že precej prahu v tiskalniku (novodobna različica prelitega črnila), o drugih pa pravzaprav nisem imel prav dosti dilem. > Več...

29.3.2019

dr. Andraž Teršek

Verodostojni viri so pravno varovana dobrina, anonimke pa virus

V ustavnopravna teoriji je pravica (kot koncept in doktrina) novinarjev do zaščite virov informacij dobro in obsežno utemeljena. Tudi sodne prakse o tem je vse več. V zadnjih letih je ESČP obravnavalo več primerov te vrste. In prav sodni precedensi o tej razsežnosti pravne zaščite svobode in avtonomije novinarjev, svobode tiska in (ne gre spregledati, da gre tudi za to!) pravice javnosti do obveščenosti, ki je neposredno povezana z demokracijo kot tako, so še posebej pomembni. Doktrina o tej pravici je pač sestavljena iz več delov, ti pa so v vsakem konkretnem primeru lahko drugačni, posebni. > Več...

25.3.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Slovenija gre v vesolje

Nerazumljivo grozljivo je, da planet Zemlja nezadržno maličimo  v nekaj, kar je vse bolj nevzdržno za človeka, živali in rastline. Grška boginja Gaja sicer nima zli namenov in bo najverjetneje preživela še nekaj milijard let, dokler bo trajalo Sonce, toda zaradi (ne)človeških posegov, ki jih čuti na koži, v drobovju in pljučih, se je primorana krčevito braniti za svoj obstoj. Na človeški vrsti sloni odločitev, ali bo destruktivno obnašanje spremenila v trajnostnega, ali pa si bo morala poiskati novo bivališče, bodisi v našem Osončju, bodisi drugje v galaksiji Rimska cesta ali celo onkraj, odvisno od tehnološkega napredka. > Več...

18.3.2019

dr. Marko Novak

Kam je izginila retorika v pravu?

V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. > Več...

15.3.2019

dr. Andraž Teršek

Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah

V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. > Več...

13.3.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./2. Se na »steklenem stropu« lahko porežeš?

Prazniki pomenijo obujanje spominov in dejanj tistih, ki so zaznamovali zgodovinsko pomembne dogodke ter v naša življenja prinesli spremembe, zaradi katerih so ti dogodki postali praznovani. Tako se je na primer v zgodovino kot socialistka in velika borka za pravice žensk zapisala Clara Zetkin. Se danes še zavedamo pomembnosti 8. marca - dneva žena? Je kaj drugače, kot je bilo pred desetletji? So pravice žensk že izbojevane ali bo treba še vedno hoditi po poti njihovega udejanjanja in, če da, koliko časa še? Je nasilja in revščine več ter zakaj (še) potrebujemo politične kvote? Ali ni enakost nekaj tako samoumevnega? > Več...

27.2.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./1. Hiter pogled nazaj

23. februarja 2019 se mi je iztekel šestletni mandat varuhinje človekovih pravic. Zadnji meseci, tedni in dnevi so me spominjali na čas pred izpiti na fakulteti. Kaj bi takrat dala za en teden, včasih celo en sam dan. A, uspelo je. V zadnjem tednu sem letno poročilo o delu Varuha za leto 2018 predala vsem trem predsednikom; državnega zbora, vlade in nazadnje še republike. Marsikdo je pred tem rekel ali vsaj mislil: preprosta utopija. Poleg poročila o delu institucije sem vsem omenjenim izročila še poročilo državnega preventivnega mehanizma in tudi  publikacijo o delu v šestletnem letnem mandatu. Okoli 900 strani branja. Še nikoli doslej to ni storil noben varuh, saj je rok za predajo poročila šele 30. september za minulo leto. > Več...

25.2.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost

Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. > Več...

22.2.2019

dr. Jernej Letnar Černič

»Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«*

Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji