EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

3.6.2020

Vlasta Nussdorfer

So pravice otrok zaradi Covida -19 kršene?

Najranljivejše skupine prebivalstva, med njimi prav otroci, so v sleherni krizi še mnogo bolj izpostavljeni. Dejstvo je, da so zaupani odraslim in z njimi delijo usodo, kakršnakoli je. Dobra ali slaba, bogastvo ali revščina. Seveda tudi epidemija, ki smo ji bili priča v zadnjih mesecih. Smo dovolj pozorni prav nanje, ki bodo morda posledice nosili še dolgo? Celo, ko nas ne bo več. In korone tudi, vsaj upam, ne. Smo bolje pripravljeni na morebitno ponovitev? Bo šolanje na domu kot delo na domu? Kaj pa pretirana izolacija? Kakšne posledice prinaša? > Več...

29.5.2020

dr. Andraž Teršek

Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji

Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). > Več...

27.5.2020

mag. Martin Jančar

Konec epidemije in odsotnost spoznanja?

Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. > Več...

25.5.2020

dr. Marko Novak

Kolesarjenje z napako

Vsak pretek se proti večeru zbirajo kolesarji na protivladnih protestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Zbere se jih več tisoč in večinoma mirno krožijo po ulicah okoli stavbe parlamenta. Protivladni protesti so legitimna pravica državljanov, da izražajo svoja nasprotovanja z vladajočo politiko. Vse demokratične družbe jih poznajo in jih zato ne zatirajo nasilno, temveč kvečjemu regulirajo, da sta zagotovljena javni red in mir. Tudi slovenski kolesarski protesti so na videz takšnim protestom podobni. A vendarle imajo določeno napako. > Več...

22.5.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Obveznosti države do varovanja nedotakljivosti življenja

Epidemija se na evropskem kontinentu počasi, a vendarle umirja. Za seboj je pustila in še vedno pušča na stotine in tisoče umrlih. Iz različnih koncev Evrope poročajo o preiskavah in poskusih skupinskih tožb zoper vasice, mesta in države, kjer niso pravočasno sprejeli ukrepov za zajezitev epidemije. Kakšne so obveznosti države do varovanja pravice do življenja? > Več...

20.5.2020

Vlasta Nussdorfer

Kakšno bo naše duševno zdravje po krizi

Stres ljudje doživljamo zelo različno. Nekaterim pomaga, da iščejo in najdejo rešitve, druge povsem ohromi in zgolj tonejo. Vse globje. Depresija je na obzorju. Če smo že pred korona krizo ugotavljali, da bo zajela svet, je zdaj zagotovo tu. Strah se neusmiljeni širi in mnogo bolj kot število obolelih, mrtvih, ozdravljenih ali celo bojazen ponovitve epidemije, strašijo podatki vse višje brezposelnosti in povsem propadlih posameznikov, podjetij, celo panog. Vse večje zahteve po državni pomoči so šok celo za ta hip še zaposlene. Kaj bo jutri, se sprašujejo. > Več...

13.5.2020

mag. Martin Jančar

Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij

Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. > Več...

8.5.2020

dr. Jernej Letnar Černič

O starih, novih, vidnih in nevidnih mejah

Usoda je hotela, da je letošnje leto v svoji prvi tretjini obudilo pozabljene stare meje med evropskimi državami. Hkrati je ustvarila še nevidne nove meje med ljudmi, ki nasprotujejo človeški nravi, a so nujne za njihovo preživetje. Prve bo možno postopoma sprostiti, druge pa bodo še nekaj časa ostale med nami. A za slovensko družbo in državo so bolj usodne tiste (ne)vidne meje, ki iz različnih razlogov že desetletja razdvajajo slovensko družbo in narod. > Več...

6.5.2020

Vlasta Nussdorfer

1. maj, kot ga še ni bilo

Spominjam se prav vseh prvih majev od otroštva dalje. Noč pred tem so povsod zagoreli kresovi, zjutraj zadonele budnice, dan pa zaznamovali shodi na številnih zbirališčih, v Ljubljani se je to dogajalo na Rožniku, sledili so nagovori znanih sindikalnih voditeljev in predstavnikov javnega življenja. Kot varuhinja človekovih pravic sem imela pred leti prvomajski govor na Joštu nad Kranjem. Bilo je nepozabno. Koliko ljudi in kako lepo srečanje. Kako pa je bilo letos? > Več...

24.4.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Vrednost življenja v času epidemije

Epidemija vsakodnevno terja številna življenja ne le po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Do tega trenutka je v Slovenji zaradi virusa kovid-19 umrlo skoraj osemdeset ljudi. Vsaj del prebivalstva si po drugi strani želi čimprejšnje odprave vsaj dela ukrepov za omejitev epidemije. Ali jih je v tem trenutku dopustno, vredno in smiselno sprostiti ter potencialno tvegati izgubo še več življenj? > Več...

22.4.2020

Vlasta Nussdorfer

Korona tretjič

Povsem neviden, majhen in precej neznan virus že mesece, kdaj se je namreč začelo, zanesljivo niti ne vemo, kroji usodo sveta, tokrat celo razvitega. Ga morda niso uspeli uspešno zajeziti tam, kjer je izbruhnil? Ali ...? V Evropi smo namreč le nemo opazovali silna praznična potovanja po svetu, smučarske pohode in množična, več desettisočglava navijanja vročekrvnih italijanskih in španskih nogometnih ter drugih športnih privržencev. Smo imeli res januarja tako hudo gripo in mnoga virusna obolenja, ki so položila v domače postelje več kot polovico mladine in ogromno odraslih? Kdo ve, da že tedaj ni strašil taisti virus? Korona nas je namreč stresel, kot nas niso še nobena finančna zabloda in druge, kolikor toliko tipične bolezni. Zamajal je finance, zdravstvo, šolstvo, gospodarsko in domače življenje slehernika na severni in pretežnem delu južne poloble. Je sploh še kdo povsem varen pred njim? Je res ušel z ene same »mokre tržnice« in obšel svet? Kaj je sploh res? > Več...

20.4.2020

dr. Matej Avbelj

Zbogom doktrina ustavne demokracije

Čeprav je odločba Ustavnega sodišča o financiranju zasebnih šol U-I-110/16 že doživela nekaj strokovnih odzivov, pa so bili ti zaenkrat bolj publicistične narave. Predvsem pa so bili zelo kritični. Utemeljeno. Odločba si namreč res zasluži grajo in to s številnih aspektov. Z vidika trajanja odločanja; z vidika odsotnosti razrešitve protiustavnega položaja pobudnikov; z vidika odkrite političnosti, ki je prevladala nad pravom; z vidika nerabe prepričljivih (tudi primerjalnih) ustavnopravnih argumentov. In še bi lahko naštevali. V sistemskem smislu za prihodnost pa je najbolj problematičen odstop od doktrine ustavne demokracije, ki ga ta odločba na prikrit način prinaša.

> Več...

17.4.2020

dr. Andraž Teršek

Jutro po večeru ali Kaj po pandemiji?

»Nobenih drugih stvari ne začutimo in ne zaznavamo razen teles in modusov mišljenja« (Spinoza, Etika, Slovenska matica, 1988, str. 137). »Sicer pa, bi bilo življenje, postlano z rožicami, blagoslov ali obsodba? Morda obsodba, kajti če ga preživiš, ne da bi se kdaj vprašal, čemu živiš, zapraviš veliko priložnost. In samo bolečina te pripravi do tega, da se vprašaš« (T. Terzani, Še en krog na vrtiljaku, Založba Eno, str. 676).

> Več...

10.4.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Boa na Ustavnem sodišču

Ustavno sodišče je pred nekaj dnevi objavilo odločbo v zadevi financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Znova. Več kot pet let po prvotni odločbi o podobni tematiki. V tem času se je zgodilo marsikaj. Zamenjala se je večina ustavnih sodnic in sodnikov. Spremenila se je tudi ideologija na Ustavnem sodišču RS. Varstvo otrokovih pravic in pluralizem je zamenjala avtoritarna sodniška ideologija. > Več...

8.4.2020

Vlasta Nussdorfer

Med pravicami in dolžnostmi

Vse bolj seznanjeni s človekovimi pravicami in njihovim uveljavljanjem v praksi, kdaj sicer nekritični do dolžnosti, se ob pojavu novega koronavirusa Covid 19 soočamo z največjo preizkušnjo po drugi svetovni vojni, ki pa je večina od nas k sreči ni doživela. Do kje nam bo (še) uspelo obvarovati doslej tako samoumevne pravice in kje jih bodo "povozile" dolžnosti, pa tudi skrb za splošno in posamično varnost?

> Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji