EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

21.10.2020

Vlasta Nussdorfer

Zgodovinski dogodek

Zakaj zgodovinski? Ker je predsednik republike prvič v tridesetletni zgodovini samostojne Slovenije na srečanje v predsedniško palačo povabil najvišje predstavnike treh vej oblasti. Tema: načelo delitve oblasti - (samo)omejevanje, vzajemni nadzor in medsebojno sodelovanje. Demokratične družbe, ki temeljijo na vladavini prava, namreč zahtevajo, da so izvršna, zakonodajna in sodna veja oblasti ločene. Pa so res? Kako to doseči in kakšen je sistem zavor, kako je z ravnovesji in odvisnostjo, predvsem pa, ali lahko vsaka od njih sploh samostojno izvršuje svojo z ustavo varovano funkcijo? Veliko vprašanj in predvsem pričakovanj. Pa smo dobili odgovore ali so udeleženci ostali zgolj na svojem terenu? > Več...

19.10.2020

dr. Marko Novak

Burni časi za človekove pravice

Živimo v burnih časih. Borba s pandemijo covid-19 je prinesla izredno družbeno situacijo, takšne izjemne okoliščine pa ustvarjajo tudi pravo »ustavno dramo« glede omejevanja nekaterih temeljnih človekovih pravic. Po Ackermanovem vzoru bi lahko rekli, da gre za t. i. ustavne dogodke (constitutional moments). Vendar ne v smislu političnih ali revolucionarnih prevratov, ob čemer je omenjeni ameriški profesor v luči prelomnih dogodkov v vzhodni in srednji Evropi ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih skoval ta izraz. Zdaj gre za drugačno življenjsko, družbeno – in posledično tudi pravno – dramatiko, ki jo je spisal uničujoči virus. > Več...

12.10.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Kaj je resnica?

To je bržkone eno najpogostejših vprašanj, ki ima največ možnih napačnih odgovorov. Mar so resnični vsakodnevni križi in težave, o katerih poročajo mediji in razglabljajo politiki, znalci, poznavalci in (ne)poklicani deležniki, so to religiozne pridige ali plačljivi napotki instantnih dušebrižnikov, ali nemara resnična modrost biva zlasti v najstarejših krščanskih, hinduističnih, taoističnih, budističnih in drugih spisih, o katerih je že tekla beseda? > Več...

7.10.2020

Vlasta Nussdorfer

Se bo kaj spremenilo

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Seveda ne brez razloga. Vsako leto na ta dan bi morali namreč s posebno pozornostjo razpravljati o vse več težavah, ki pestijo to skupino ljudi. Zavedati se je celo treba, da je na Zemlji prav letos več starejših, kot je otrok do starosti petih let. In ker število prvih le še narašča, življenjska doba pa se hitro podaljšuje, bo zagotovo starih in novih problemov še veliko več. Čeprav nam korona kriza marsikaj celo prikriva, je informacij o tegobah že tako povsem dovolj. > Več...

2.10.2020

dr. Andraž Teršek

Miselni vzorec ob letošnjih Dnevih Socialne zbornice Slovenije

Soglašali smo, družbeno najbolj ranljive skupine ljudi legitimno pričakujejo ozaveščenost vladnih socialnih politik in stopnjevanje zavesti o pozitivnih obveznostih države, da s političnimi in pravnimi ukrepi zaščiti pravice, svoboščine in vitalne interese teh skupin ljudi. Soglašali smo tudi, da morajo biti med prioritetami vladnih pravnih politik predvsem otroci, otroci s posebnimi potrebami, starši otrok, družine, invalidi in delavci invalidi, starostniki in neozdravljivo bolni. Tudi, da morata biti sistema vzgoje in izobraževanja in javnega zdravstva med absolutnimi prioritetami. > Več...

23.9.2020

Vlasta Nussdorfer

Istanbulska konvencija

Blejski forum 2020 je postregel tudi z idejo o zavrnitvi oziroma "preureditvi" Istanbulske oziroma Carigrajske konvencije, ki jo je sprejelo 45 držav, po začetnem podpisu pa so jo zavrnile Bolgarija, Slovaška, Madžarska in Poljska. Slovenija jo je ratificirala leta 2014, ko jo je podprlo kar 80 poslancev Državnega zbora. Po podpisu smo ustrezno dopolnili tudi Zakon o preprečevanju nasilja v družini in prepovedali telesno kaznovanje otrok. Naše ministrstvo za pravosodje k sreči ne vidi razlogov za korak nazaj. Kakšno sporočilo dajejo nove ideje redkih držav? Je morda komu žal, da smo pred leti sprejeli zakonodajo, ki ščiti žrtve nasilja? Bi bilo potrebno predrugačiti družino ali je v ozadju kaj povsem tretjega? Je sploh možno, da bi izničili dolgoletna prizadevanja strokovnjakov in civilne sfere? Poglejmo kaj vse smo dosegli in kako to vpliva na današnje dojemanje nasilja. > Več...

21.9.2020

dr. Marko Novak

Covid, obvezno cepljenje in kopica vprašanj

Ob globalnem vztrajanju in v zadnjem času ponekod celo naraščanju nove korona-bolezni svet nestrpno pričakuje cepivo, ki naj bi povrnilo življenje v stare tirnice. Cepivo se ne zdi le odrešilna bilka, temveč – ob trdoživosti covid-19 – celo edina možnost za vrnitev v tako imenovano »staro« normalnost. To si želimo vsi, saj se ob vseh nastajajočih normalnostih zdi še najbolj »normalna«. Pri tem smo priča izjemnemu tekmovanju pri izdelavi cepiva in milijardnim pogodbam za njegov nakup. Ker pa naj bi bilo cepivo tako rekoč že pred vrati, se nam porajajo nova vprašanja, kako bo z njegovo uporabo. > Več...

14.9.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Biblija kot duhovni, etični in pravni kodeks

Po vznemirljivem izletu na obnebje kitajskega in indijskega duhovno-filozofskega nauka je odbila ura, da se vrnemo h krščanskemu miceliju, ki z neskončnim prepletom vsemogočih bivanjskih nitk in korenin ustvarja še en pomemben kompleksni spiritualni ekosistem, nekakšno podgobje za gozdne duše. Domala vse religije, pravni sistemi in filozofski nauki rastejo iz iste vrednotne podlage, kar je sijajno dokazal in globalno razširil švicarski duhovnik in profesor Hans Küng s projektom svetovnega (pra)etosa elementarne humanosti, slonečega na prvinskih življenjskih pravilih kot so človečnost, vzajemnost (zlato pravilo), nenasilje, pravičnost, resnicoljubnost in partnerstvo obeh spolov.

> Več...

9.9.2020

Vlasta Nussdorfer

Zakaj toliko duševnih motenj pri mladih?

Se morda spominjate otrok, ki so v lokalih, na ulici ali v parku neusmiljeno terorizirali svoje starše, vi pa ste menili, da so zgolj slabo vzgojeni in se nad obojimi močno zgražali? Danes bi morda pomislili celo na kakšno duševno motnjo. Seveda je še vedno veliko razvajene mladeži, a tudi motenj ne gre enostavno prezreti. Smo oboroženi z znanjem, kako jih prepoznati in zdraviti, ali vsaj ustrezno ukrepati? Je na to, skoraj "pandemijo", pripravljena država s svojim aparatom? Jih Covid generira še več in ali mladim ustrezno pomagamo? > Več...

31.8.2020

dr. Marko Novak

Akademska nova normalnost: utrinek iz (e)učilnice

Bogatejši za izkušnjo zaprtja predavalnic in spletnega pouka minule pomladi zavoljo Covid-19 se počasi pripravljamo na novo akademsko leto. Pred nami začenjajo osnovnošolci in srednješolci, ki bodo »testirali« teren in tudi od njihovega uspeha pri preprečevanju okužb v prvem mesecu bo odvisna usoda načina pričetka novega akademskega šolskega leta. > Več...

12.8.2020

Vlasta Nussdorfer

Vprašanj vse več, odgovorov vse manj

Ko nastopi avgust, se marsikaj spremeni. Ne le vreme, ki je zadnja leta povsem neustrezno letnim časom, tudi povsem realnih skrbi je iz dneva v dan več. Ena izmed stalnic druge polovice slehernega avgusta je zagotovo šola, bolje rečeno: pouk v njej. Tokrat še posebej. Ugibanj o tem kateri izmed napovedanih scenarijev se bo odvil, je kar nekaj. > Več...

10.8.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Dhammapada, modrost razEGOvanja

Smisel človeškega življenja je iskanje sreče, je prepričan Tenzin Gyatso, tibetanski budistični menih in XIV. dalajlama. Naj je nekdo veren ali ne, naj pripada tej ali oni duhovni, politični, filozofski ali svetovnonazorski smeri, vsi stremimo k nečemu boljšemu, k celostni blaginji. Zdi se, da je srečo mogoče doseči na najrazličnejše načine, denimo z ljubeznijo, zdravjem, n(a)ravnostjo, varnostjo, uspehom in premoženjem, toda najučinkovitejše je tisto, kar nam je najlažje dosegljivo in hkrati najtežje izvedljivo: urjenje uma.  Smo tisto, kar mislimo, čista vest (um) je najboljše zglavje, a nam ga nenehno izmika Enormni Grabežljivec Osebnosti – EGO. > Več...

7.8.2020

dr. Andraž Teršek

Odprto pismo Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport

Država, javna uprava in pristojno ministrstvo: prosim, uresničite svojo »pozitivno pravno obveznost« glede skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Z uvodnim poudarkom, da so otroci (mar je res to treba posebej in izpostavljeno zapisati?!) po mednarodnem pravu in po slovenski ustavi posebej zaščitena skupina ljudi. Zato mora država storiti vse, kar je na eni strani od nje treba terjati, ker to določajo Ustava in mednarodni pravni dokumenti, na drugi strani pa tisto, kar je od nje razumno – legitimno – pričakovati: uresničiti »pozitivno pravno obveznost« za optimalno, kakovostno in učinkovito pravno in politično skrb, s tem pa celovito »zaščito« otrok s posebnimi potrebami. Vključno z nudenjem učinkovite pomoči njihovim staršem in z zagotavljanjem okoliščin (pravnih, praktičnih, finančnih, kadrovskih-zaposlovalnih in logističnih) za najvišjo kakovost dela strokovnjakov s tega področja in za njihovo zaposlovanje. > Več...

31.7.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Športna tekmovanja v času epidemije

Epidemija je v zadnjih mesecih začasno ustavila tudi različna poklicna športna tekmovanja. Ogrozila je tudi preživetje vseh posameznikov, ki so poklicno neposredno oziroma posredno odvisni od športnega kruha. V zadnjih tednih se športna tekmovanja, čeprav večinoma brez gledalcev, vračajo nazaj. A pri organizaciji športnih tekmovanj v času epidemije je treba postopati izjemno skrbno in sprejeti ustrezne preventivne ukrepe. > Več...

29.7.2020

Vlasta Nussdorfer

Do kdaj še ...

Zagotovo v zadnjem mesecu niste spregledali vsaj enega prispevka o rubežu treh otrok. Prepričana sem, da ste jih videli oziroma prebrali celo več. Spominjam se amaterskih posnetkov, na katerih se je slišalo otroško vpitje, pa člankov o poteku izvršbe, ki so vsebovali zapise celotne zgodbe, zlasti prošnje sodnega izvršitelja sodnici naj se rubež preneha in njenega vztrajanja, da se mora nadaljevati, pa kritičnih prispevkov materine odvetnice na račun sodišča in ostalih vpletenih, pisem družinskih prijateljev, številnih odzivov ogorčene javnosti, novinarske konference predstavnikov sodišča, ki so pojasnili, da napak v sodnem postopku ni bilo in pisma g. Krivica, ki je poleg ogorčenja, minuli teden javno pozval tožilstvo k ukrepanju. Nisem se sicer nameravala oglasiti, a ker je ravno prilika, naj povem še svoje skromno mnenje. Zagotovo eno v nizu mnogih. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji