EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

18.3.2019

dr. Marko Novak

Kam je izginila retorika v pravu?

V največjem antičnem delu o retoriki, tj. Retorika (iz gr. rhetor govornik, besednik, iz rhetorike govorništvo), govori Aristotel o t. i. notranjih in zunanjih sredstvih prepričevanja. Notranja so logos, etos in patos, zunanja pa zakoni, priče, pogodbe, priznanja in prisege. Prototip za uporabo retorike kot govorne »umetnosti« je bil sodni (oz. forenzični) govor. Še posebej so v tedanji Grčiji uspevali t. i. logografi, ki so kot pisci govorov pomagali predvsem premožnim strankam v sodnih sporih. > Več...

15.3.2019

dr. Andraž Teršek

Pomislek o sistemski ureditvi oblastnega odločanja o starševskih pravicah

V dobri veri in kot povabilo k razpravi postavljam tezo, da v družinskih zadevah, ki jih obravnavajo CSD-ji in sodišča, še vedno ni poskrbljeno za sistemsko optimizacijo – materialno in procesno. Veljavna zakonodaja pušča pomembna materialna in procesna vprašanja odprta. A to niti ni največji problem. Slednjega prepoznam v delu CSD-jev in pristojnih sodišč. > Več...

13.3.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./2. Se na »steklenem stropu« lahko porežeš?

Prazniki pomenijo obujanje spominov in dejanj tistih, ki so zaznamovali zgodovinsko pomembne dogodke ter v naša življenja prinesli spremembe, zaradi katerih so ti dogodki postali praznovani. Tako se je na primer v zgodovino kot socialistka in velika borka za pravice žensk zapisala Clara Zetkin. Se danes še zavedamo pomembnosti 8. marca - dneva žena? Je kaj drugače, kot je bilo pred desetletji? So pravice žensk že izbojevane ali bo treba še vedno hoditi po poti njihovega udejanjanja in, če da, koliko časa še? Je nasilja in revščine več ter zakaj (še) potrebujemo politične kvote? Ali ni enakost nekaj tako samoumevnega? > Več...

27.2.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./1. Hiter pogled nazaj

23. februarja 2019 se mi je iztekel šestletni mandat varuhinje človekovih pravic. Zadnji meseci, tedni in dnevi so me spominjali na čas pred izpiti na fakulteti. Kaj bi takrat dala za en teden, včasih celo en sam dan. A, uspelo je. V zadnjem tednu sem letno poročilo o delu Varuha za leto 2018 predala vsem trem predsednikom; državnega zbora, vlade in nazadnje še republike. Marsikdo je pred tem rekel ali vsaj mislil: preprosta utopija. Poleg poročila o delu institucije sem vsem omenjenim izročila še poročilo državnega preventivnega mehanizma in tudi  publikacijo o delu v šestletnem letnem mandatu. Okoli 900 strani branja. Še nikoli doslej to ni storil noben varuh, saj je rok za predajo poročila šele 30. september za minulo leto. > Več...

25.2.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Ni je poti, ki je ne bi zmogla krepost

Istrska slana se je tistega jutra kar sama brez slikarja naslikala v vali in me nostalgično poljubila s spomini na ljubljansko predzimsko tihožitje. Med dozorevanjem dojemam, da želim vsaj prosti čas, če že ne tudi službenega in obče javnega, preživljati v družbi ljudi in njihovih stvaritev, ki me imajo iskreno radi, v dobrem in slabem, ki me spoštujejo in vsaj malo občudujejo, dasiravno z leti uspešneje brzdam svoj zaletavi, nečimrni in občutljivi ego. Rad bi bil sonce v svojem mikro osončju, kjer je obilo prostora za planete, satelite in druga nebesna telesa, ki krožijo okoli mene, jaz pa jim z žarki vlivam energijo in srečo. Toda dovolj je ena zvezda. V morebitnem paralelnem vesolju je lahko tudi malce drugače, a le do tedaj, dokler ni načet smisel. > Več...

22.2.2019

dr. Jernej Letnar Černič

»Kdor se za tele pravda, kravo zapravi«*

Ksenofobične in imperialistične izjave vodilnih italijanskih politikov so nedavno v Bazovici znova obudile tradicionalno slovensko-italijansko folkloro in razburkale že tako ne najboljše odnose med sosedama. Omenjeni neofašistični izpadi so sprožili številne (ne)posrečene odzive v slovenski družbi. Ustvarilo se je sovražno in tesnobno ozračje, ki ga ne bo mogoče rešiti le s skupnimi slovensko-italijanskimi učbeniki. > Več...

18.2.2019

dr. Marko Novak

Feminizacija pravniškega poklica

Pred kratkim se je v politiki in medijih ponovno obudila problematika feminizacije pravniškega oziroma sodniškega poklica. Češ da je to problem in nekateri so celo razmišljali o nekakšnih kvotah, da bi skušali doseči spolno uravnoteženost v sodstvu ali celo pri vpisu na pravne fakultete. Zgodba nikakor ni nova, vsaj za Slovenijo in njeno okolico, saj podobna razmerja obstajajo vsaj od osamosvojitve dalje, izhajajo pa že iz časov socializma. > Več...

15.2.2019

dr. Andraž Teršek

Intervju z dr. Marijo Selak: Iskati smisel v tem, kako bi moralo biti (II. del)

Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. (ponovljena predstavitev iz I. dela: Oblast se mora bati univerze) > Več...

13.2.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./156. Kje in kdo v državi šepa

Mineva šest let mandata varuhinje človekovih pravic. S sodelavci smo prebrali na tisoče pobud, prepotovali Slovenijo podolgem in počez, »poslovali« v 74 občinah, se srečevali z državnimi in lokalnimi organi, na sedežu Varuha in na terenu razpravljali z nevladnimi organizacijami, izdali šest letnih poročil in šest poročil državnega preventivnega mehanizma pa tudi številne druge publikacije, izvedli mnogo domačih in mednarodnih dogodkov, posvetov in okroglih miz. Postali smo do otrok in bolnikov z demenco prijazna točka. Državi in njenim institucijam smo namenili skoraj šeststo priporočil in spremljali odzive nanje. Odgovarjali smo vsem medijem in ob koncu mandata bo izšla še posebna publikacija o celotnem šestletnem mandatu. > Več...

6.2.2019

mag. Martin Jančar, sodnik

Iskrice ob nekem opravljenem državnem pravniškem izpitu

Pred nekaj tedni je eden od »mojih« pripravnikov, Rok Pograjc, uspešno opravil državni pravniški izpit. Za tiste, ki tega niso »dali skozi« in prebirajo tole kolumno, mogoče podatek, da gre za zadevo, ki za vsakega pravnika pomeni pomembno prelomnico. Na eni strani gre za nujo, ker šele uspešno opravljen izpit omogoča resnično samostojno delo pravnika – bodisi odvetnika ali drugega poklica v pravosodju –, na drugi strani pa je pomemben, celo hudo naporen preizkus naučenega, tako na fakulteti kot tudi v praksi.

> Več...

1.2.2019

dr. Andraž Teršek

Intervju z dr. Marijo Selak: Oblast se mora bati univerze (I. del)

Dr. Marija Selak je docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Njena izobraževalna biografija je akademsko prepričljiva, bibliografija pa zgledna in impozantna. Znanstveno uspešno deluje na Hrvaškem in v tujini. Na Hrvaškem je javno prepoznavna znanstvenica, intelektualka, mislica in izobraženka. Pogovorno intelektualni oddaji Peti dan, ki se že več let in redno predvaja na HTV, daje poseben razpravni pečat. Odličen vtis je pustila v posebej prepoznavni pogovorni oddaji na HTV, V nedeljo ob dveh (Nedjeljom u 2), ki jo že leta uspešno in odmevno vodi novinar Aleksandar Stanković. V javnem prostoru in v odnosu do medijev nosi breme, ki je za te vrste učenih, omikanih in mislečih ljudi postalo značilno: namesto spraševanja o vsebini narejenega, mišljenega in izrečenega, kopica insinuacij in senzacionalistično popreproščenih ugibanj in etiketiranj, ali je »leva« ali »desna.« Od tega še ni preutrujena. > Več...

30.1.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./155. Trpinčenje z razlogom

Ko je minister za kulturo Dejan Prešiček v zelo gledani oddaji nacionalne televizije te dni izrekel stavek, da »nikoli ni trpinčil brez razloga«, smo seveda obnemeli. Takoj smo vedeli, da bo izjemno odmeval, pa čeprav bi lahko ocenili, da se mu je hudo zareklo. Ob doslednem zanikanju šikaniranja je s tem stavkom le dodal »razlog« in ga torej »upravičil«. A kljub pojasnjevanju, da je šlo zgolj in samo za napako, je stavek tu - slišan, citiran, objavljen ...  in ob njem še pričevanja, prijave, izjave, sindikalne zahteve po zamenjavi. Seveda pa ni mogoče iti mimo številnih še vedno nerazčiščenih zgodb. Kako je mogoče, da je bilo prav na tem ministrstvu toliko prijav mobinga tudi pred aktualnim ministrom? Je on hujši od drugih, je le on kriv za smrt enega izmed zaposlenih, ali drži, kar pravijo tisti, ki se celo izpostavijo? Minister je ponudil odstop in predsednik vlade ga je sprejel. Pričakovano. > Več...

18.1.2019

dr. Andraž Teršek

Pravica do veganske prehrane

Svoboda vesti obsega svobodno izpovedovanje/uresničevanje/manifestacijo slehernih opredelitev v zasebnem in javnem življenju. Zadeva verska, teistična, ateistična in neteistična prepričanja s področja etike in morale. Pogoj za njihovo verodostojnost in institucionalizacijo je, da njihove notranje in zunanje lastnosti kažejo na njihovo konsistentnost, tehtnost, resnost, kohezivnost in pomembnost. Tako je že odločilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. > Več...

16.1.2019

Vlasta Nussdorfer

VI./154. Redefinicija kaznivega dejanja posilstva - da ali ne?

Slovensko javnost je te dni vznemirila novica s koprskega sodišča (VSK Sodba II Kp 46668/2015), kjer niso našli dokazov za obsodbo obdolženca za kaznivo dejanje posilstva, do katerega naj bi prišlo, ko je moški spolno občeval z žensko, medtem ko je spala, in je uporabil silo šele, ko se je zbudila in se spolnemu odnosu začela upirati. Obsojen je bil le za kaznivo dejanje prisiljenja. Primer je težko komentirati, saj niso znane vse podrobnosti. Vsekakor pa je odprl Pandorino skrinjico težav, dilem, vprašanj in želja po spremembi kazenske zakonodaje na tem področju. Je ta v skladu z Istanbulsko konvencijo in zakaj je treba za posilstvo dokazovati uporabo sile? Ali še nismo dovolj zreli za model soglasja? > Več...

11.1.2019

dr. Jernej Letnar Černič

»Gastarbeiterska« usoda

Nepretrgane kolone avtomobilov so med novoletnimi prazniki švigale po cestah s severa in zahoda Evrope proti državam jugovzhodne Evrope. »Gastarbeiteriji« so na začetku praznikov odhajali na zaslužen počitek k svojim družinam in se po koncu praznikov vračali v podobnih kolonah. A te migracije, ki se množično ob katoliških praznikih ponovijo vsakih nekaj mesecev, kažejo na razpad institucij držav jugovzhodne Evrope, kot tudi na še naprej zgrešeno politiko evropskih institucij do te regije. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji