EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

30.3.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Regratove lučke na duhovnih ozarah

Človeštvo je šokirano zaradi mutanta mikroubijalca in v karantenah mrzlično išče izhode iz svetovnega somraka. Stvor po obliki spominja na morsko mino, posuto z detonatorji, pri čemer ni usodnega pomena, kako je nastal, bodisi zaradi naravnega spleta okoliščin ali morda v laboratoriju, iz katerega je (ne)namerno pobegnil v javnost. Toda kot vsaka kriza je tudi ta priložnost, da se slehernik poglobi vase in se samouresničen v nesebični ljubezni priklopi na višjo kozmično inteligenco in zbliža s soljudmi, živalmi, rastlinami, celotnim planetom in vesoljnim stvarstvom. Kolektivna stiska pospešuje uvid, da smo Vsi medsebojno povezani in prepleteni z Vsem, da smo energetsko zgoščeni kvarki Celote, ki je v vsej svoji osupljivosti prisotna v vsakem Bitju. > Več...

25.3.2020

Vlasta Nussdorfer

Kakšen bo svet po Covidu 19

Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je zaradi širjenja koronavirusa, sedaj znanega kot Covid 19, že 31. januarja letos razglasila izredne globalne razmere, kmalu zatem pa že kar pandemijo. Posnetki iz različnih, tokrat razvitih delov sveta, so podobni katastrofičnim filmom, za katere smo menili, da so le dobro zrežirane in še bolje zaigrane zgodbe z neizmerno primesjo fantazije. > Več...

23.3.2020

dr. Marko Novak

Kako so lahko rektorji nad pravom?

Proti koncu februarja je bilo v javnosti zaznati ogorčeno javno pismo rektorja Nove univerze, prof. Mateja Avblja, namenjeno predsedniku Rektorske konference RS (RK). Avbelj je protestiral proti zaprtim vratom RK, ki se kljub vztrajnemu »trkanju« ne odpro in ne omogočijo vstopa predstavnikom novoustanovljenih univerz. Njegovo javno pismo tedaj ni bilo deležno zasluženega odziva v javnosti. > Več...

20.3.2020

dr. Andraž Teršek

Maske

Včasih, ko realnost zunanjega sveta neprizanesljivo pokaže svoje zobe, se je koristno umakniti v podrobnosti življenja. Tiste, takšne, ki jih človek v vsakdanjem bivanju niti ne opazi -s čutili-, še manj –misleče- zazna. > Več...

13.3.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Javno zdravje v času koronavirusa

Javno zdravje je predpogoj za delovanje in preživetje katerekoli človeške družbe. Zaradi nepravočasnih in neskrbnih odločitev izvršilne oblasti ob izbruhu koronavirusa, se slovenska družba v tem trenutku sooča z izjemnimi izzivi, kako zajeziti njihove širjenje. Ali lahko in kako naj država s pomočjo upravnega prava učinkovito zavaruje javno zdravje? > Več...

11.3.2020

Vlasta Nussdorfer

Kdo koga danes žali in ponižuje

Za nami je še en praznik v nizu mnogih. Dan, ko se še vedno spominjamo nemške socialistke in aktivistke Klare Zetkin, pobudnice praznovanja dneva žena, pa tudi vseh ostalih bojevnic in upornic, zaradi katerih nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Naj bodo nageljni ali mimoze, bonboniere, prisrčne otroške risbice ali skromna praznovanja, pomembno je in mora biti, da se ženske in moški zavedamo svojih pravic, da jih drug drugemu ne kršimo in ob tem ne pozabimo, kako je bilo nekoč. So "bodeče neže" resen opomin ali morda odpirajo tudi teme, ki lahko celo razdvajajo? > Več...

9.3.2020

dr. Maja Brkan, LL.M. (NYU)

Digitalizacija v Evropski uniji: pravne in dejanske dileme

Digitalne tehnologije prinašajo veliko pozitivnih družbenih sprememb, hkrati pa tudi tveganja. Kdo je odgovoren za škodo, ki jo povzroči avtonomno vozilo? Kako lahko zagotovimo, da sistemi umetne inteligence, ki se vedno bolj pogosto uporabljajo pri odločanju, med posamezniki ne diskriminirajo? In kakšen vpliv ima lahko uporaba digitalnih tehnologih na demokracijo? Evropa se s teh vprašanj loteva previdno, a hkrati vseeno bolj odločno od drugih svetovnih velesil. Pri pravni regulaciji digitalnih tehnologij je kot pri uporabi soli v jedeh: ne sme je biti premalo, hkrati pa tudi ne preveč. Pretirana regulacija lahko zaduši inovacijo, premalo regulacije pa podjetjem pusti preveč proste roke pri razvoju včasih tudi škodljive tehnologije. > Več...

6.3.2020

dr. Andraž Teršek

Pravica do zaščite pred strahom in pred poniževanjem

Bila je vojna. Točno določena vojna, v njeni obliki in razsežnosti, se je končala. Druge so se nadaljevale ali začele. Tik pred tem in leta po tem se je govorilo, pisalo in gradilo... Ustvarili so se pakti, deklaracije, konvencije in ustanovne listine. Nekaj novega in drugačnega je bilo zamišljeno - in začeto. Nekaj boljšega. V središču tistega "nekaj", ki ni postalo TO "nekaj", kar JE, pa je bila tudi ali predvsem človekova pravica do zaščite pred strahom; glede vojne in miru, svobode, pomanjkanja, zdravja ... > Več...

2.3.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Kako predelati našo polpreteklo travmo?

Naša domovina bi morala biti mično butična državica na obmorsko sončni strani Triglava, a je zaradi notranjih neurij obtičala nekje v Blatnem dolu Doline Cankarjanske. Čisti zrak, bistre reke, romaneskna jezera, košček sinjega morja, bohotni gozdovi, zasnežene planine, vinorodna gričevja, pšenične planjave in navidezno zadovoljni prebivalci žal bolj spominjajo na zavajajoče kulise Potemkinovih vasi kot na pristno realnost. Objektivni prišlek je po osupljivem prvem vtisu čez nekaj mesecev bivanja malodane šokiran, ko okusi žganje, stisko, tesnobo, zavist, ljubosumnost, škodoželjnost, prerivanje, obrekovanje, politikantstvo in malomeščanstvo, ki na domačijskem alkoholiziranem zapečku privzgojenega  hlapčevstva krnijo veselice s cestnim divjanjem in samomorilskim dejanjem. > Več...

28.2.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Slovenci po svetu in njihove pravice

Po svetu živijo različne generacije Slovencev brez državljanstva. Nekateri govorijo slovensko, drugi ne. Večino jih s slovensko državo in domovino njihovih prednikov povezuje slovensko srce. Slovenci po svetu, večina brez slovenskega državljanstva, s prostovoljnim delom v različnih društvih bolj kot marsikdo doma kažejo pripadnost in zavezanost domovini, narodu in slovenski državi. A država vse prepogosto zanemarja njihov prispevek k nastanku in pluralnem delovanju slovenske družbe in države ter jih pogosto obravnava kot tujce. > Več...

26.2.2020

Vlasta Nussdorfer

Čas prav posebnih katastrof

Leto 2020 se je začelo precej tragično. Svetu ne grozijo le okoljske katastrofe vseh vrst in dimenzij, pač pa tudi epidemije in pandemije. Kitajski koronavirus se nesluteno širi in dosega vse celine, hromi promet, napoveduje krizo gospodarstva, predvsem turizma, in je popolnoma zasenčil običajno, tokrat celo eno hujših grip, da o zimskih virozah, ki imajo sto in en obraz, niti ne govorimo. Pravijo, da je to nova-netipična pljučnica, z znaki gripe, da umirajo le najšibkejši in kronično bolni. Zakaj potem toliko strahu, ko pa jih je zaradi gripe tudi pri nas letos že kar nekaj umrlo? > Več...

12.2.2020

Vlasta Nussdorfer

Koga skrbi ali bi vsaj moralo skrbeti Petrovo načelo?

Petrovo načelo je hipoteza teorije upravljanja, po kateri hierarhične organizacije delujejo tako, da na položaje prej ali slej pridejo tudi ljudje, ki niso sposobni opravljati zelo zahtevnih nalog. Se strinjate ali menite, da to vedno le ne drži? Se nesposobni obdajo s sposobnejšimi od sebe ali povsem nesposobnimi, da ostajajo "glavni"? Menim, da je pametno imeti ob sebi vsaj enako sposobne, še raje boljše od nas samih, saj ti dvigujejo naš ugled. Rušijo nas tisti, ki smo jih morda celo podcenjevali, sposobni pa so prav tega opravila. Pravimo celo, da smo "redili kačo na svojih prsih". Komu torej zaupati? Kako delati, kdaj in kdo naj napreduje? Koga nenazadnje voliti? Ne sme nam namreč biti vseeno. Če kdaj ne, prav danes ali pač jutri. > Več...

7.2.2020

dr. Andraž Teršek

Razumljivo je, če ljudstvo – takšno – oblast prezira

Ni težko razumeti, da Ustavno sodišče zakona, ki ureja volitve, enostavno ne razveljavi, četudi ugotovi njegovo delno protiustavnost (Odločba U-I-32/15). Malo težje je razumeti, če je tudi v tem primeru ločeno mnenje enega sodnika v prizmi ustavnosti, demokracije in svobode prepričljivejše, kot zavezujoča odločitev večine sodnic in sodnikov. Še težje je razumeti poslanke in poslance v Državnem zboru, ki tudi te ustavnosodne odločbe (in ne »ustavne odločbe«!!) ne uresničijo.

> Več...

3.2.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Ko se je Beseda učlovečila in Človek ubesedil

Rad razmišljam in pišem o(b) knjigi brez tipičnih recenzijskih spon, zato tudi v esejih pogosto citiram različna dela in misli drugih avtorjev. Strogo formalnih pravniških tem se izogibam, ker verjamem, da je pravo le delček Celote in je zato tesno prepleteno z vsemi preostalimi delci. Takšen stil bržda ne moti pretežne večine bralk in bralcev, manjšinski (ne)zavestni plagiatorji pa si domišljajo, da so vse dognali sami in si najbrž še za lastno rojstvo prisvajajo zasluge, ne da bi vedeli za tezo nekaterih duhovnih mojstrov, da si menda otroci res sami izberejo svoje starše. > Več...

29.1.2020

Vlasta Nussdorfer

Vsak »bob« nosi pomembno sporočilo

Pa smo ga izbrali. Še en »bob«, tokrat za leto 2019. Med desetimi modrimi in prodornimi mislimi je bila v soboto, 25. 1. 2020, za najboljšo razglašena: »Najpomembnejši vzornik je tisti človek, ki nas zvečer gleda iz ogledala, ko si speremo masko dneva.« Izrekla jo je zdravnica in humanitarka Ninna Kozorog. Kako jo razumete? Med drugim bi lahko pomenila, da te ne sme biti sram, ko se zvečer brez maske zazreš vase. Pred samim seboj se ne moreš in ne smeš pretvarjati ter igrati več vlog. A prav to počno mnogi na velikem »odru življenja« in ob tem jim celo uspeva. Sprašujem se, kakšen je pravzaprav njihov pravi obraz. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji