EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

31.7.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Športna tekmovanja v času epidemije

Epidemija je v zadnjih mesecih začasno ustavila tudi različna poklicna športna tekmovanja. Ogrozila je tudi preživetje vseh posameznikov, ki so poklicno neposredno oziroma posredno odvisni od športnega kruha. V zadnjih tednih se športna tekmovanja, čeprav večinoma brez gledalcev, vračajo nazaj. A pri organizaciji športnih tekmovanj v času epidemije je treba postopati izjemno skrbno in sprejeti ustrezne preventivne ukrepe. > Več...

29.7.2020

Vlasta Nussdorfer

Do kdaj še ...

Zagotovo v zadnjem mesecu niste spregledali vsaj enega prispevka o rubežu treh otrok. Prepričana sem, da ste jih videli oziroma prebrali celo več. Spominjam se amaterskih posnetkov, na katerih se je slišalo otroško vpitje, pa člankov o poteku izvršbe, ki so vsebovali zapise celotne zgodbe, zlasti prošnje sodnega izvršitelja sodnici naj se rubež preneha in njenega vztrajanja, da se mora nadaljevati, pa kritičnih prispevkov materine odvetnice na račun sodišča in ostalih vpletenih, pisem družinskih prijateljev, številnih odzivov ogorčene javnosti, novinarske konference predstavnikov sodišča, ki so pojasnili, da napak v sodnem postopku ni bilo in pisma g. Krivica, ki je poleg ogorčenja, minuli teden javno pozval tožilstvo k ukrepanju. Nisem se sicer nameravala oglasiti, a ker je ravno prilika, naj povem še svoje skromno mnenje. Zagotovo eno v nizu mnogih. > Več...

15.7.2020

Vlasta Nussdorfer

Model Barnahus

Poznate hišo za otroke po modelu Barnahus? Smo blizu večletnim prizadevanjem, da otrok, ki je v najranljivejšem obdobju doživel hudo izkušnjo, ki ga je zaznamovala, vsaj iz postopkov, ki sledijo odkritju, izide čim manj poškodovan? V preteklosti pogosto ni bilo tako. Bo islandski model Barnahus zaživel v slovenski praksi zaščite otrok v kazenskem postopku in njihove celostne obravnave? Bomo končno dobili tudi ustrezen zakon? Kaj se bo spremenilo in kako je z največjo otrokovo koristjo? Kaj vse je še treba narediti ,da se bo čedalje boljša teorija prelivala v enako prakso? > Več...

13.7.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Svet je eno gnezdo: Upanišade

Marjan Rožanc je nekoč napisal, da redko kaj lahko človeka zgrabi in prekvasi tako kot knjiga. Drži, še posebej to velja za najstarejše magične bukle. > Več...

10.7.2020

dr. Andraž Teršek

ESČP naj bi kmalu odločilo, da obvezno cepljenje, kot je urejeno tudi v Sloveniji, pomeni kršitev človekovih pravic

“Zakon o nalezljivih boleznih je v neskladju z Ustavo, ker ne ureja postopka in pravic prizadetih v zvezi z ugotavljanjem obstoja upravičenih razlogov za opustitev obveznega cepljenja in ker ne ureja odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik. Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke izreka odpraviti v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.” (Odločba US št. U-I-127/01, leto 2004!)

> Več...

19.6.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Ko padajo spomeniki

Simboli v vsakodnevnem življenju tlakujejo naše razumevanje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Hkrati soustvarjajo našo sedanjost in prihodnost. V zadnjih tednih lahko po Evropi in drugod opazujemo padanje različnih spomenikov, postavljenih v čast nekdanjih državnikov iz kolonialističnih časov, ki bi jih lahko danes v sodobnem svetu označili za kršitelje človekovih pravic. Tudi slovensko družbo zaznamujejo spomeniki, obeležja in ostali simboli postavljeni v čast posameznikov, ki so bili vpleteni v sistematično kršenje človekovih pravic. Kako naj slovenska ustavna demokracija obravnava spomenike, obeležja in simbole iz temačne preteklosti? > Več...

12.6.2020

dr. Andraž Teršek

Klepet s študentom prava – ali – O smislu

»Komur se posreči poglobiti se v tihoto in jo poklicati z njenim pravim imenom, je dosegel največ, kar more doseči umrljiv človek … Komur se posreči ogreti in poživiti samoto, ta je osvojil svet.« > Več...

3.6.2020

Vlasta Nussdorfer

So pravice otrok zaradi Covida -19 kršene?

Najranljivejše skupine prebivalstva, med njimi prav otroci, so v sleherni krizi še mnogo bolj izpostavljeni. Dejstvo je, da so zaupani odraslim in z njimi delijo usodo, kakršnakoli je. Dobra ali slaba, bogastvo ali revščina. Seveda tudi epidemija, ki smo ji bili priča v zadnjih mesecih. Smo dovolj pozorni prav nanje, ki bodo morda posledice nosili še dolgo? Celo, ko nas ne bo več. In korone tudi, vsaj upam, ne. Smo bolje pripravljeni na morebitno ponovitev? Bo šolanje na domu kot delo na domu? Kaj pa pretirana izolacija? Kakšne posledice prinaša? > Več...

29.5.2020

dr. Andraž Teršek

Z obrobja vprašanj o pravu in čustvih v ustavni demokraciji

Prava nikdar nisem želel misliti in pojasnjevati neodvisno, ločeno, odmaknjeno od govorice srca. Brez empatije, brez misli na Drugega, brez težnje k poskusu (ne-vsiljene) »univerzalizacije«. Ali (npr. po Habermasu) brez iskanja odgovora na vprašanje, »kaj bi lahko bilo enako dobro za vse.« In zato posplošljivo. V tem smislu optimalno – najboljša možna rešitev v danem trenutku, rezultat moči najboljšega, najbolj prepričljivega argumenta (ki velja do prepričljive razpravne utemeljitve novega »najboljšega argumenta«). > Več...

27.5.2020

mag. Martin Jančar

Konec epidemije in odsotnost spoznanja?

Očitno je, da se neko zelo nenavadno obdobje počasi bliža koncu. In zdi se tudi, da smo v Sloveniji nekako skozi to krizo ponovno prešli tako, da samo obdobje epidemije glede na število žrtev ne bo dolgo ostalo v spominu. Za svojce tistih, ki so podlegli tej bolezni ali tiste, ki so jo preboleli, je seveda perspektiva drugačna. Prav ta perspektiva pa je nekaj, za kar se mi zdi, da na določen način manjka. Manjka zato, ker – kot vsaka tragedija, ki ljudi neposredno zadene – prinaša tudi spremembo pogleda na svet. Po vzoru reka „siti lačnemu ne verjame“ je šele takšna neposredna izkušnja tista, ki predstavlja pravo možnost resnične katarze. > Več...

25.5.2020

dr. Marko Novak

Kolesarjenje z napako

Vsak pretek se proti večeru zbirajo kolesarji na protivladnih protestih, predvsem v Ljubljani in Mariboru. Zbere se jih več tisoč in večinoma mirno krožijo po ulicah okoli stavbe parlamenta. Protivladni protesti so legitimna pravica državljanov, da izražajo svoja nasprotovanja z vladajočo politiko. Vse demokratične družbe jih poznajo in jih zato ne zatirajo nasilno, temveč kvečjemu regulirajo, da sta zagotovljena javni red in mir. Tudi slovenski kolesarski protesti so na videz takšnim protestom podobni. A vendarle imajo določeno napako. > Več...

22.5.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Obveznosti države do varovanja nedotakljivosti življenja

Epidemija se na evropskem kontinentu počasi, a vendarle umirja. Za seboj je pustila in še vedno pušča na stotine in tisoče umrlih. Iz različnih koncev Evrope poročajo o preiskavah in poskusih skupinskih tožb zoper vasice, mesta in države, kjer niso pravočasno sprejeli ukrepov za zajezitev epidemije. Kakšne so obveznosti države do varovanja pravice do življenja? > Več...

20.5.2020

Vlasta Nussdorfer

Kakšno bo naše duševno zdravje po krizi

Stres ljudje doživljamo zelo različno. Nekaterim pomaga, da iščejo in najdejo rešitve, druge povsem ohromi in zgolj tonejo. Vse globje. Depresija je na obzorju. Če smo že pred korona krizo ugotavljali, da bo zajela svet, je zdaj zagotovo tu. Strah se neusmiljeni širi in mnogo bolj kot število obolelih, mrtvih, ozdravljenih ali celo bojazen ponovitve epidemije, strašijo podatki vse višje brezposelnosti in povsem propadlih posameznikov, podjetij, celo panog. Vse večje zahteve po državni pomoči so šok celo za ta hip še zaposlene. Kaj bo jutri, se sprašujejo. > Več...

13.5.2020

mag. Martin Jančar

Zadržanost pri izjavah in opravljanje javnih funkcij

Eden izmed problemov ukrepov zaradi korona virusa je gotovo dejstvo, da je otrokom odvzeta socializacija, ki jo v svojem odraščanju nujno potrebujejo in je nadomeščena z interakcijo s starši in omejenostjo lastnega doma.  Uskladiti svet otrok in svet odraslih je zadeva, ki ji prej ni bilo potrebno pretirano posvečati pozornosti. Za čas službe so bili na razpolago vrtci in šole ter je bil to čas, ki ga je bilo mogoče uporabiti za delo, ki zahteva določeno zbranost in seveda mirnost duha. Na to lahko v sedanjih časih skorajda pozabim – otroški svet nima tihega premora, razen seveda, če ne kapituliraš, prižgeš televizijo in jih „priklopiš na risanke“. Slednje pa seveda noben, vsaj kolikor toliko prosvetljen starš, ne želi, da postane pravilo. > Več...

8.5.2020

dr. Jernej Letnar Černič

O starih, novih, vidnih in nevidnih mejah

Usoda je hotela, da je letošnje leto v svoji prvi tretjini obudilo pozabljene stare meje med evropskimi državami. Hkrati je ustvarila še nevidne nove meje med ljudmi, ki nasprotujejo človeški nravi, a so nujne za njihovo preživetje. Prve bo možno postopoma sprostiti, druge pa bodo še nekaj časa ostale med nami. A za slovensko družbo in državo so bolj usodne tiste (ne)vidne meje, ki iz različnih razlogov že desetletja razdvajajo slovensko družbo in narod. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji