EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

18.9.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/15. Spet kup problemov in zagat

1. september je še najbolj povezan z novim šolskim letom. Zgodi se sicer, da se začetek za kakšen dan ali dva premakne, a to ne spremeni dejstva, da marsikoga ob tem datumu dobesedno zmrazi. Kdo se bo učil z otroki, kako uskladiti urnike obšolskih dejavnosti in katerih, kako vse plačati, bo otrok zbral dovolj točk, kako ga motivirati za učenje, kako bo z disciplino, kaj, če ima naš otrok kakšno motnjo, kako čim prej dobiti odločbo o usmeritvi, dovoliti pregled glave zaradi pojava uši ali ne, kako otroku vzeti mobitel, kdaj mora zares spati in kako to doseči, bo morda žrtev ali nasilnik, pri kom od staršev bo živel, če se razvežeta, in s kom vse bo imel stike ... sto in eno vprašanje in iskanje pametnih odgovorov. Številnih ni prav lahko najti. > Več...

16.9.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Pogled onkraj materialistične paradigme

Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. > Več...

9.9.2019

dr. Marko Novak

Formalizem ESČP

ESČP je eno izmed najpomembnejših nadnacionalnih sodišč in gotovo najpomembnejše tovrstno sodišče za človekove pravice. V tem smislu je pomembno prispevalo in prispeva k razvoju njihovega varstva. Posameznikom je zadnje upanje pri iskanju pravice, številni majhni ljudje so na tem forumu že »premagali« svojo državo, kar je bila le potrditev tistega reka, da je pravo na strani majhnih v boju zoper mogočno silo njihovega Levitana. Pa je zavoljo svojega uspeha res moralo tako zelo priprti svoja vrata?

> Več...

6.9.2019

dr. Jernej Letnar Černič

Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

> Več...

4.9.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/14. Kam »sodimo« ženske?

K pisanju kolumne me je spodbudil članek v Mladini z naslovom Ženske za štedilnike? (30. 8. 2019). Polovica ljudi v Sloveniji, to je 55 odstotkov, naj bi namreč menila, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma. Podatki niso bili zbrani s spletno anketo, pač pa izhajajo kar iz uradnega poročila Evropske komisije za leto 2018; temeljijo celo na konkretnih statistikah. Po pregledu držav smo na visokem trinajstem mestu, med Hrvaško s 60 odstotki in Italijo z 51 odstotki, daleč od severnih držav, kjer imajo Švedska, Danska in Nizozemska pod 15 odstotkov. Na samem vrhu so Bolgarija z 81 odstotki, Madžarska z 78 odstotki in Poljska s 77 odstotki. Nas to lahko preseneča? Smo vznemirjeni, žalostni, morda celo razočarani? Se je po vseh letih bojev za enakopravnost spolov kaj spremenilo? Si morda le zatiskamo oči pred resnico? > Več...

30.8.2019

dr. Andraž Teršek

Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi

Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. > Več...

23.8.2019

dr. Jernej Letnar Černič

Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

> Več...

20.8.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/13. Je sobivanje mogoče?

V teh avgustovskih dneh pri nas ni vroče le zaradi visokih temperatur, pač pa »vročico« dvigujejo tudi pogromi proti divjim zverem, ki so v različnih predelih države poklale precej drobnice. Po mnenju številnih grozijo tudi ljudem, ki jih je pred novim šolskim letom strah celo za otroke. Kdo je kriv, da se je njihovo število tako povečalo? Zakaj prihajajo povsem blizu domačij, kdo bo preprečil nove pokole? Ena od neparlamentarnih strank je za vsak zakonit odstrel ponudila denarno nagrado, a jo je po protestu nasprotnikov v hipu umaknila. Kmetje grozijo z blokado kmetijskega sejma, zagovorniki pravic živali s podpisi in velikimi protesti, vse pa se zgrinja na dve ministrstvi - za okolje in prostor ter kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo bo tu »zmagovalec«, če bo sploh kdo? In kdo »poraženec«? Bo spet potrebna kakšna dodatna »študija«?

> Več...

12.8.2019

dr. Marko Novak

Kako daleč smo do branja misli?

Telepatijo opredeljuje Slovar tujk kot »(domnevni) prenos misli ali volje na daljavo brez posredovanja čutil: zaznavanje česa, branje tujih misli ipd.« (Verbinc 1982, 704) Pred slabimi dvajsetimi leti je avtor te definicije čutil potrebo, da v njenem začetku doda pridevnik »domnevni«, ki ga je postavil v oklepaj. Slovar tujk je namreč znanstveno delo, telepatija pa je bolj tematika mejnih, lahko bi rekli tudi parapsiholoških ved. Toda v teh dvajsetih letih se je moderna znanost temu neverjetnemu pojavu precej približala. > Več...

7.8.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/12. O napredku tako in drugače

Danes je napredek viden na številnih področjih. Samo pogledaš naokoli in že ugotoviš, da so najbolj popularne »igračke« mladih in starih prav pametni telefoni. Z njimi vstopajo v svet novic od blizu in daleč, otroci v igrice, ki so lahko tudi vse prej kot primerne, vsi, ki to želijo, v svet onih, ki se »razgaljajo« in hvalijo s fotkami od tu in tam, v prijateljstva, ki to niso … Všečkajo, pišejo sporočila in elektronsko pošto ter odpirajo desetine ikon, ki odpirajo različne skrivnosti. V lokalih se celo pari in parčki pogosto ne pogovarjajo, saj ima vsak svojo »škatlično« okupacijo. Kako bi se počutili naše babice in dedki, če bi se čudežno »vrnili«? Bi znali kuhati in prati, se naročati k zdravniku, opravljati bančne storitve, skratka živeti v današnjem svetu? Bi jim napredek sploh koristil? > Več...

26.7.2019

dr. Jernej Letnar Černič

Človekovo dostojanstvo v socialno varstvenih zavodih

Duševno zdravje je eno izmed tistih temnih področij slovenske družbe, kjer je v zadnjih desetletjih prihajalo do številnih kršitev človekovih pravic. O nekaterih izmed njih pričajo odločbe Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice. Še več jih je skritih v arhivih slovenskih psihiatričnih bolnišnic. Pričakovali bi, da bo zaradi preteklih izkušenj takšnih kršitev že končno enkrat konec, a zadnja odločba Ustavnega sodišča RS žal sporoča ravno nasprotno.

> Več...

24.7.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./11. Več obrazov revščine in dobrodelnosti

V zadnjih letih pogosto govorimo o revščini, tako vidni kot nevidni. Skoraj ne mine dan, da ne bi slišali za kakšno žalostno zgodbo. Čeprav se je komaj končalo šolsko leto, nas prijazni glasovi v medijih že spodbujajo k darovanju enega ali petih evrov za šolske potrebščine za tiste, ki si jih ne morejo kupiti, kdaj pa tudi za povsem konkretno družino, ki bije težek boj. Celo za zdravje. V posebnih oddajah smo priča prenovi nekaterih domov v zgolj petih dneh. Kako ganljivo je gledati srečne obraze, ki vstopijo v prenovljene prostore, koliko solz sreče je že preteklo, celo otroških. Prav te nas še posebno ganejo. Tu so še otroci, ki jim dobri ljudje, društva in podjetja omogočajo počitnice, nekateri gredo tako prvič na morje. Tu in tam spoznamo kakšnega brezdomca, pogosto tragično zgodbo starejših. Tudi bolnih in osamljenih. Odgovor na to, kdo je kriv, ne reši ničesar. Treba je najti odgovor na vprašanje, kako vse te stiske rešiti. Smo še vedno tako opevana socialna država? Trudimo se. > Več...

10.7.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./10. Vrag je vzel šalo

S tem stavkom je svoj nastop na drugem posvetu predsednika republike o podnebnih spremembah začela dr. Lučka Kajfež Bogataj. Tokrat je predsednik na predstavitev in soočenje stališč poleg predstavnikov oblasti, zlasti ministra in državnega sekretarja, pa tudi znanih okoljskih strokovnjakov in nevladnikov prvič povabil tudi vse parlamentarne stranke, kar je bil zagotovo svojevrsten izziv.

> Več...

5.7.2019

dr. Andraž Teršek

ZA »pozitivno – dolžno« razumevanje ustavne pravice do zdravja

Pravica do zdravja, podobno kot pravica do zdravega življenjskega okolja, seveda tudi pravica do kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega sistema kot takšnega (sistemske – politične, pravne in sodne - ureditve in prakse zagotavljanja, spremljanja in vzpostavljanja zdravja ljudi) … so temeljne ustavne pravice. Tudi pomemben del pravnih dolžnosti socialne države. Zato so hkrati pomemben segment ustavnopravne doktrine o pozitivnih obveznostih (socialne) države.

> Več...

1.7.2019

Jan Zobec

Mikro-ukinitev ustavne demokracije

Med sodobnimi pravniki bi najbrž težko našli koga, ki v ustavni demokraciji ne bi videl trenutno najoptimalnejše ureditve človeškega sobivanja. Zakaj večinska demokracija kot oblika upravljanja javnih zadev, po kateri ima oblast večinski del ljudstva, lahko privede do katastrof, kakršne je človeštvo izkusilo v prejšnjem stoletju, ni treba razlagati. Ljudstvo nikakor ni brez nevarnostnih potencialov, večina, četudi še tako prepričljiva in enotna, bolj ko je kompaktna, večja je verjetnost, da nima prav. In še večja je verjetnost, da bo poteptala, izničila ter izbrisala pravice tistih, ki so ostali v manjšini. > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji