EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

20.6.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./139. Nas diskriminacija drugih sploh zaboli?

Kdo je še ni doživel ali vsaj zaznal? Že v šoli smo imeli tu in tam občutek, da je kdo privilegiran, da se komu ne piše najbolje ipd. S službo so prišle nove tegobe. Nekateri so napredovali hitreje, pa čeprav niso bili ravno "perle", drugi so vedno dobivali težje naloge in preizkušnje, kjer se niso mogli prav izkazati. Radi smo rekli, da pravice ni, a to je bilo zelo težko dokazati. Seveda je še veliko huje za ljudi, ki spadajo v različne manjšine, tudi zaradi invalidnosti, rase, spolne usmerjenosti, bolezni, starosti ... > Več...

15.6.2018

dr. Jernej Letnar Černič

Štiriindvajset let Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji

Slovenija je pred dobrim mesecem obeležila petindvajsetletnico vstopa v Svet Evrope,  regionalno mednarodno organizacijo, ki se zavzema za varovanje človekovih pravic, vladavino prava in demokracijo. Še dobro leto kasneje pa jo je začela zavezovati Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, verjetno eden od temeljnih dokumentov, ki so nastali v okviru Sveta Evrope. Kako je v teh letih Evropska konvencija vplivala na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji?

> Več...

13.6.2018

mag. Martin Jančar, sodnik

Misli ob branju biografije Gustava Radbrucha

Praktično delo v pravu je največkrat neobremenjeno z vprašanjem, kakšni so ljudje, ki so oblikovali  ta naš miselni »prostor«, v katerem delujemo. Kdo in kakšni so recimo poslanci, ki so s svojimi mislimi in idejami pomagali pri nastajanju nekega zakona, ni vprašanje, ki bi kdaj prišlo v interesni fokus pravnika. > Več...

8.6.2018

dr. Andraž Teršek

Kaj pa, če ljudje skoraj obožujejo oblastniško avtoritarnost?

Kaj pa, če problem res niso ljudje, ki ravnajo v vlogi nosilcev – neke, nekakšne, katerekoli – oblasti, ampak so problem premnogi drugi ljudje, ki jih nosilci oblastnih vlog ukazovalno naslavljajo in podrejajo? Kaj pa, če torej ni problem oblast kot taka, ampak odnos ljudi do oblasti, oblastništva in ukazovanja? Pa saj je bilo prav o tem že veliko napisanega; od Aristotela in Foucaulta, Arendtove in Freuda, do Žižka, Dolarja in Petersona. > Več...

6.6.2018

Vlasta Nussdorfer

Svetovni dan okolja opominja

Vsako leto 5. junija praznujemo. Svetovni dan okolja namreč. Ali se že zavedamo, da je v teh časih marsikaj povsem drugače, da države še vedno premalo razmišljajo o skrbi za okolje, kršitev pravic pa je žal vse več? Narava neusmiljeno vrača udarce, ki jih prejema, a niti najhujše katastrofe odgovornih ne izučijo. Se sploh zavedamo pravice ljudi do zdravega okolja? > Več...

25.5.2018

dr. Andraž Teršek

O smrti univerze in nemišljenjskih profesurah

Univerze kot proizvodni obrati obrazcev, potrdil in enosmerne nemišljenjske nekritičnosti, kot ogledalo golega razvoja tehnološkosti in odmiranja pogojev in meril napredka. Profesorji kot karierni samopromotorji in papirološki ponavljalci. Študentje kot ujetniki nemišljenja in birokracije bližnjic. Znanost kot manipulacija. Branje kot ekscentričnost. Knjige kot razmetanje. In to je ta svet … Je? > Več...

23.5.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./138. Zakaj toliko nestrpnosti

Se vam zdi, da smo strpni? Poglejte spletne strani, vstopite v klepetalnice, preberite odzive na medijske nastope politikov pred volitvami, oglejte si prenose pomembnih domačih nogometnih tekem in dogodke, ki jim sledijo. Odgovor bo na dlani — znamo biti, a niti nočemo. > Več...

21.5.2018

prof. dr. Marko Pavliha

Vabi-sabi ali nauk o optimalni nepopolnosti

V somraku obče gonje slehernika zoper vsakogar, bellum omnium contra omnes, nemara ni odveč previdnost v stilu  caveat emptor, da ne bo koga pomotoma požgečkalo ali mu vzbudilo občutka zlorabe: vabi-sabi ne pomeni (ne)spodobnega digitalnega povabila od osebe po imenu Sabi(na), marveč gre za japonski nauk o lepoti minljivosti, spremenljivosti in nepopolnosti vsega, kar nas obkroža, o modrosti v naravni preprostosti, ki se odraža v slavljenju nepopolnosti, prehodnosti in staranja, v občutenju veselja v neznatnih malenkostih in duševnih globočinah. > Več...

9.5.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./137. Kako država prisluhne osebam s posebnimi potrebami?

Že leta se sprašujem, ali država vidi vse drugačne – tiste, ki potrebujejo večjo in stalno skrb. Kako jim je pripravljena olajšati življenje, ki je zanje zelo težko, predvsem pa, ali ni največja skrb prepuščena prav najbližjim? > Več...

7.5.2018

dr. Matej Avbelj

Jambori z rdečo zvezdo

V teh dneh smo v slovenskih medijih lahko prebrali, da bodo v Ljubljani pohodnike spet pozdravljali jambori z rdečo zvezdo. Tisti, ki smo nekoliko mlajši, smo se počutili nekoliko izgubljene. Najprej smo pogledali na koledar. Piše se leto 2018. Potem smo brskali po svojem otroškem spominu, a nikjer nismo našli ladij s tovrstno ozaljšanimi jambori. Kolikor daleč nam je nesel pozno-socialistični šolski spomin, nikdar nas niso učili, da so bili gusarji partizani. In obratno, da bi bili partizani gusarji!? Za kakšne jambore torej gre in, če je res leto 2018, ali je Ljubljana še v Sloveniji, ki je leta 1991 nastala kot demokratična republika, pravna in socialna država? > Več...

25.4.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./136. Otrok v preseku med starši, institucijami in zagovornikom

Za otroke tako radi najdemo lepe besede, vemo kako bi moralo biti, pa žal ni. Spoznamo se na delo vseh institucij, jim beremo levite in iščemo odgovore, ki bi potrdili naš prav. Znamo povedati, da so postopki predolgi, a jih ne generiramo mi, pač pa nasprotna stran, pravico bomo, če ne uspemo doma, iskali na Evropskem sodišču za človekove pravice, nenazadnje prav zaradi največje koristi otrok. Ti si to zaslužijo, mar ne? Zagovornika bi želeli le, če mu bo otrok povedal, da smo mi najboljši. Čigav naj bo torej ta naš otrok in kakšen njegov "glas"? > Več...

16.4.2018

dr. Marko Novak

Je Slovenija varna pred populizmom?

Neposredno po udeležbi na mednarodni delavnici z naslovom The Rule of Law, Populism and Militant Democracy, ki sta jo organizirala kolega Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič s Fakultete za državne in evropske študije v baskovskem kraju Oñati, razmišljam o možnosti populizma poljskih ali madžarskih dimenzij v naši domovini. K tem razmišljanjem sta me spodbudila omenjena kolega, pa še vsi drugi udeleženci delavnice (njen povzetek bo izšel v Pravni praksi). > Več...

9.4.2018

dr. Matej Avbelj

Tri desetletja ustavne praznine

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo Slovenci tako kratko preambulo k svoji ustavi? Ste kdaj pomislili, kakšna politična skupnost smo, da je v preambuli zmanjkalo prostora najprej za svetost življenja, nato pa še za človekovo dostojanstvo? Zakaj bi se vse to sploh morali vprašati in zakaj prav te dni? Potreba se poraja kar sama po sebi. > Več...

28.3.2018

Vlasta Nussdorfer

VI./134. Do rešitve za zaščito zdravja prebivalcev z dialogom

Cepljenje že leta pravno in medicinsko stroko postavlja pred izzive, razdvaja posameznike in skupine, odpira številna vprašanja. Varuh človekovih pravic v okviru svojih pristojnosti v zadnjem času odgovarja predvsem na številna pisma, ki opozarjajo na neustavnost predloga novele zakona o nalezljivih boleznih, ki bi necepljenim otrokom zaprla vrata javnih vrtcev. > Več...

16.3.2018

dr. Andraž Teršek

Naša skupna miselnost o ekonomiji

»Razmerje med socialno državo in tržno ceno je bilo vselej kompleksno, toda skoraj povsod je šlo za predstavo, da je treba resne zadeve družbenega državljanstva na neki način ločiti od tržnega tekmovanja in dobička. Ta podmena je bila temeljna za idejo o demokratičnem državljanstvu. Trg ne more biti absolutni princip, kategorični imperativ, saj je sredstvo za doseganje ciljev, ne pa cilj sam po sebi« (Colin Crouch). > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji