EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

15.1.2020

Vlasta Nussdorfer

Lisica pač ne more čuvati kokoši

Se res da vse kupiti? Je denar tisti, ki odpira številna vrata? Te dni poslušamo novo zgodbo o nakupu teoretičnih delov vozniških izpitov, nismo pa pozabili niti nakupov tehnične brezhibnosti vozil in prenekaterih diplomskih nalog ali celo potrdil o diplomiranju, zlasti v tujini. To nas dobesedno straši. Pomislite na vse nevarne voznike in vozila, ki niso brezhibna, zlasti tovornjaki. Smrt se, ne le ob luni in njenih menah, dobesedno sprehaja po cestah. Tudi kupljeno znanje je lahko zelo usodno. Bo vsemu temu kdo naredil konec? Naša nedavna zgodovina živo pomni tudi številne druge zgodbe velikega pohlepa in koruptivnosti. Je človek res zmožen za denar narediti prav vse? Celo zapraviti ali prodati svoj ugled? Je tako pridobljeni denar še vreden tega imena? Kako preprečiti korupcijo in kaznovati storjena dejanja? Pomembno tudi v času izbora novega vodstva KPK. > Več...

10.1.2020

dr. Andraž Teršek

Migranti, begunci in široko odprte oči

Na temo beguncem in migrantov nisem molčal. Sem ji pa namenil manj publicistične pozornosti, kot bi jih lahko. Tudi, ali nemara predvsem iz razlogov, ki so predstavljeni v tokratnem prispevku. Avtor je na Univerzi na Primorskem gostujoči študent, eden od študentov magistrskega študija Komuniciranje in mediji, s katerimi se mi je bilo v veselje in zadovoljstvo študijsko pogovarjati v prvem, skoraj končanem študijskem semestru - v okviru predmeta o svobodi izražanja. Študenta sem kot »gostujoče pero« povabil k pisni strnitvi svojih preliminarnih opažanj glede naslovne teme. > Več...

6.1.2020

prof. dr. Marko Pavliha

Teze za srčno vzgojo

Na milijarde trpečih ljudi, živali, rastlin in preostalega (ne)živega stvarstva nas obvezuje, da razkrinkamo globalno prevaro v podobi zločestega hrematizma in ga razgalimo v njegovi izprijeni in manipulativni pogoltnosti. Antični filozofi so za legitimno upravljanje družbe šteli le ekonomijo v njenem pristnem pomenu, torej odkrivanje in ohranjanje tistih pravil ali zakonov sožitja, ki vsem v skupnem domovanju ali planetarni hiši omogočajo ugodno (so)bivanje. V domu je celostno poskrbljeno za vse v pravičnosti, spoštljivosti in odgovornosti, da imamo vsi dovolj in ne nujno enako, hrematizem pa temelji na neomejenem bogatenju posameznikov. > Več...

3.1.2020

dr. Jernej Letnar Černič

Kakovostnejše življenje?

V Sloveniji se radi pohvalimo, kako se pri nas dobro živi. A družbeno ekonomski kazalniki različnih mednarodnih organizacij kažejo, da je vsaj del te samohvale le mit. Kdaj bomo v Sloveniji na splošno dosegli življenjski standard dežel severne in zahodne Evrope? Ali so takšne želje le utopija prvih novoletnih dni?

> Več...

23.12.2019

dr. Matej Avbelj

Prihodnost

Težko je napovedovati karkoli, še posebej pa prihodnost. Tako je, menda, govoril danski fizik Niels Bohr. Imel je prav. Ker nismo jasnovidci, prihodnosti res ne moremo napovedovati. Prav gotovo pa lahko razmišljamo o njej in jo s tem, morda, celo lahko pomagamo soustvarjati. In kdaj, če ne zdaj, v teh predprazničnih dneh, ko gre staro h kraju in si obetamo novega, je bolj primeren čas za razmislek o prihodnosti. > Več...

13.12.2019

dr. Andraž Teršek

Nekorektno stigmatiziranje vseh staršev, ki jih skrbi cepljenje otrok

Seveda sem bil cepljen. Večkrat. Stranski učinki? Možno, tudi dokaj verjetno. A v to se nisem poglabljal. Lahko bi se. Tudi nihče drug tega ni problematiziral, ali se analitično poglobil v vzročno zvezo med posegom v organizem in njegovim odzivom. Pa bi se moral. A tega v svojem spominu ne preigravam. Ne želim. Verjetno sem v vsaj rahli zmoti. > Več...

11.12.2019

Vlasta Nussdorfer

Kakšno socialno politiko imamo?

25 let delovanja Socialne zbornice Slovenije je vsekakor lep jubilej. Sledi pogled v ogledalo, v katerem vidiš njen današnji obraz, pa tudi vse, ki so jo leta in desetletja ustvarjali, oblikovali in ji dajali različne podobe, pogosto odvisne tudi in predvsem od državne politike in finančne klime v državi. Veliko jih je in njihov trud ni bil zaman. Njena sedanja starost se približuje letom samostojnosti naše mlade države. Kako so jo prizadele krize, pa ZUJF-i in različne socialne politike, ko je država jemala in ne dajala, omejevala in zmanjševala? > Več...

9.12.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Kdo ustvarja našo realnost?

Odgovor na naslovno vprašanje bi se lahko poenostavljeno glasil takole: našo realnost ustvarjajo geni, zdravje, narava, vreme, lepota, grdota, ljubezen, sovraštvo, megakorporacije, mediji, politiki, vplivne tete in strici iz ozadja, lobiji, tviteraši, influencerji, spletni troli, zagrenjeni sorodniki, zavistni sosedi, sociopatski šefi, nesposobni delavci in preostala zalega, ki naj bi bila kriva za vse naše tegobe. Ob tem nekateri bolestno verjamejo, da se smejo v imenu svobodnega govora kjerkoli in kadarkoli besedno iztrebiti, a pozabljajo, da je opravljanje male in velike potrebe v javnosti prekršek ali kaznivo dejanje, pa tudi javna stranišča je treba načeloma plačati. > Več...

27.11.2019

Vlasta Nussdorfer

VII./ 20. Zakaj praznujemo 30 let Konvencije o otrokovih pravicah?

Na seji državnega zbora v novembru so poslanke in poslanci sprejeli rekorden proračun. Mnogi sicer niso bili povsem zadovoljni z njim, a nekje se pač morajo končati zahteve po še višjem proračunu ali zgolj prerazporeditvi sredstev. Sklenila so se nova zavezništva. Vprašanje je, ali so bila tudi pristna. Vlada si je utrdila položaj, vendar to ne pomeni, da so zaprta pereča poglavja in problemi, ki dnevno tarejo ljudi. Praznujemo marsikaj, tudi 30. obletnico Konvencije o otrokovih pravicah. So otroci danes res srečni oziroma srečnejši kot v preteklosti? Smo zanje naredili dovolj? > Več...

15.11.2019

dr. Andraž Teršek

Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik?

Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. > Več...

13.11.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/19. Poznate »jabolka navdiha«?

Na kaj pomislite, ko slišite za »jabolko navdiha«? Ste morda vedeli, da jih za posebne dosežke na zelo različnih področjih življenja od leta 2013 podeljuje predsednik republike? Kdo ga je že dobil in zakaj? Zagotovo vas ne bo presenetil podatek, da ga je prav ta ponedeljek, 11. 11., ob 11. uri podelil društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, seveda za akcijo velikih razsežnosti, ki je vlila veliko upanje za ozdravitev hudo bolnega dečka Krisa. Njeno sporočilo je, da nihče ni tako majhen, da ne bi mogel doseči česa zelo velikega, celo to, kar se je sprva zdelo povsem nemogoče. > Več...

11.11.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Razuzdana duša

Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. > Več...

30.10.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/18. Je tudi vas prevzela »Krisomanija«?

Spominjam se številnih akcij zbiranja sredstev za zelo različne namene, a take, kot je bila nedavna, ko smo darovali za malega Krisa, zagotovo ne pomnim. Kaj nas je torej tako močno združilo? Bolnih otrok, ki so potrebovali pomoč, je bilo tudi v preteklosti že kar nekaj, a pogosto se je vnel »boj« med zagovorniki in nasprotniki darovanja za zdravstvene storitve, ki so poudarjali, da bi morala zanje poskrbeti država. Kaj je bilo tu drugače? Znesek je bil namreč neverjetno visok, sprva celo povsem nedosegljiv. Mediji so hkrati poročali celo o zlorabi zaupanja ljudi v podobnem primeru, kar bi lahko pomenilo konec darovanja. Vendar ni. Ljudje so ogorčeno sprejeli novico, da bi moralo »nehumanitarno« društvo Palčica pomagalčica državi plačati visok davek, in se oddahnili, ko se je zadeva rešila s prenosom sredstev na drugo - humanitarno organizacijo, ki tak status ima. Kaj ob vsem tem reči? So morda pomembno vlogo odigrali prav mediji? > Več...

25.10.2019

dr. Andraž Teršek

Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo?

Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. > Več...

16.10.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/17. Koga sploh skrbi naše duševno zdravje?

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Vsako leto je posvečen eni od tem s tega zelo pomembnega področja. Letos samomorom. Kakšno je naše duševno zdravje? So duševne bolezni in motnje še vedno (pre)velika tabu tema? Prav predsodki, sram in stigma namreč prepogosto vplivajo na slabo prepoznavanje, pa tudi na nepravočasno pomoč ljudem, ki so lahko nevarni sebi in drugim. Bolniki sami odločajo o pomoči in žal pogosto ocenijo, da je ne potrebujejo, ker menijo, da je z njimi vse v redu. Pa je res? > Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji