EDUS-INFO > Kolumna > Zadnji članki
 

Kolumna

Zadnje kolumne

15.11.2019

dr. Andraž Teršek

Glasbene kvote: kaj nam res pomeni slovenski jezik?

Seveda je jezik vrednota. Zato je, kot določevalec nacionalne identitete, tudi ustavna kategorija. Skrb za jezik je med nespornimi nacionalnimi prioritetami. Posameznikovo samoopredeljevanje in samouresničevanje je jezikovno pogojeno. Ob tem je svoboda izražanja za človeka kisik, za demokratično družbo pa kri. Odnos do jezika in način rabe jezika, zlasti v javnem prostoru, odražata odnos do samega sebe, do drugih in do nacije. > Več...

13.11.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/19. Poznate »jabolka navdiha«?

Na kaj pomislite, ko slišite za »jabolko navdiha«? Ste morda vedeli, da jih za posebne dosežke na zelo različnih področjih življenja od leta 2013 podeljuje predsednik republike? Kdo ga je že dobil in zakaj? Zagotovo vas ne bo presenetil podatek, da ga je prav ta ponedeljek, 11. 11., ob 11. uri podelil društvu Palčica Pomagalčica in dobrodelni škratki, seveda za akcijo velikih razsežnosti, ki je vlila veliko upanje za ozdravitev hudo bolnega dečka Krisa. Njeno sporočilo je, da nihče ni tako majhen, da ne bi mogel doseči česa zelo velikega, celo to, kar se je sprva zdelo povsem nemogoče. > Več...

11.11.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Razuzdana duša

Duhovno prebujanje v celostno zavest je mogoče primerjati s čiščenjem umsko- srčnega podstrešja, za kar obstajajo različne tehnike, o katerih sem pisal prejšnjikrat, denimo meditacija in joga. Urediti moramo nered, pospraviti razmetane stvari, zavreči kič in šaro, prepoditi podgane, ščurke in preostalo golazen, posesati in pomiti podenj, pobrisati prah, prezračiti prostor, omesti pajčevino, zamenjati električne varovalke, vzpostaviti telekomunikacijo s priključitvijo satelitske antene in modema ter očistiti line in okna, da bosta v notranjost zopet posijala sonce in mesečina. > Več...

30.10.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/18. Je tudi vas prevzela »Krisomanija«?

Spominjam se številnih akcij zbiranja sredstev za zelo različne namene, a take, kot je bila nedavna, ko smo darovali za malega Krisa, zagotovo ne pomnim. Kaj nas je torej tako močno združilo? Bolnih otrok, ki so potrebovali pomoč, je bilo tudi v preteklosti že kar nekaj, a pogosto se je vnel »boj« med zagovorniki in nasprotniki darovanja za zdravstvene storitve, ki so poudarjali, da bi morala zanje poskrbeti država. Kaj je bilo tu drugače? Znesek je bil namreč neverjetno visok, sprva celo povsem nedosegljiv. Mediji so hkrati poročali celo o zlorabi zaupanja ljudi v podobnem primeru, kar bi lahko pomenilo konec darovanja. Vendar ni. Ljudje so ogorčeno sprejeli novico, da bi moralo »nehumanitarno« društvo Palčica pomagalčica državi plačati visok davek, in se oddahnili, ko se je zadeva rešila s prenosom sredstev na drugo - humanitarno organizacijo, ki tak status ima. Kaj ob vsem tem reči? So morda pomembno vlogo odigrali prav mediji? > Več...

25.10.2019

dr. Andraž Teršek

Če vse to samo teče, med levo in desno, kam bo steklo?

Pomen dejstva, da je človek smrten, nepomemben v neskončnosti, je poudarjal že Aristotel. »Panta Rhei« pa je zapisal Heraklit, eden največjih grških filozofov; vse se giblje, teče, spreminja, trajna je samo sprememba. A gola sprememba je samo to. So pozitivne in negativne spremembe, zadeve grejo lahko na boljše ali na slabše. Če je to pomembno … Mislim, da je. Med napredkom (ne le razvojem) in nazadovanjem je veliko prostora in bistvena razlika. > Več...

16.10.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/17. Koga sploh skrbi naše duševno zdravje?

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Vsako leto je posvečen eni od tem s tega zelo pomembnega področja. Letos samomorom. Kakšno je naše duševno zdravje? So duševne bolezni in motnje še vedno (pre)velika tabu tema? Prav predsodki, sram in stigma namreč prepogosto vplivajo na slabo prepoznavanje, pa tudi na nepravočasno pomoč ljudem, ki so lahko nevarni sebi in drugim. Bolniki sami odločajo o pomoči in žal pogosto ocenijo, da je ne potrebujejo, ker menijo, da je z njimi vse v redu. Pa je res? > Več...

14.10.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Pravnik v molitvi, meditaciji in jogi

Karkoli govorimo, pišemo, sistematiziramo, analiziramo, sintetiziramo, kritiziramo, hvalimo, snujemo, legaliziramo, obtožujemo, zagovarjamo,  razsojamo, razlagamo, razveljavljamo ali kako drugače vihtimo pravniški meč in rokujemo s pravičniško tehtnico, vselej je pravna alfa in omega Človek s svojo neznatnostjo ali veličino. Zato je vsebinska in formalna kakovost prava - denimo etičnost, moralnost, humanost, pravičnost, demokratičnost, javnost in predvidljivost - premo sorazmerna  s celostno modrostjo človeka oziroma razsežnostjo zavesti, ki jo kultivirajo duhovnost, talent, okolje, značaj, izobrazba, izkušnje, vrednote, svetovni nazor in prirojen pravniški občutek. > Več...

4.10.2019

dr. Jernej Letnar Černič

Zagate slovenske javne uprave

Slovenska država temelji na ustavni demokraciji in njenih vrednotah. Uresničevanje ustavne demokracije je v veliki meri odvisno od institucij slovenske pravne države in njene javne uprave. Javna uprava in njeni uslužbenci zato v dobršni meri pogojujejo kakovost slovenske ustavne demokracije in vladavine prava. A dostop vseh pod enakimi pogoji do zaposlitev v javni upravi na podlagi meritornosti je v slovenski državi, vse od demokratizacije naprej, pogosto prej znanstvena fantastika kot resničnost. > Več...

2.10.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/16. Spregovorimo o demenci

September, ki se je ravnokar iztekel, je vsako leto svetovni mesec alzheimerjeve bolezni. Pred natanko osmimi leti je bila dana pobuda Alzheimer's Disease International (ADI), da vse članice - ki jih je že več kot sto, tudi Slovenija je med njimi - prav v tem mesecu organizirajo čim več dogodkov, ki pomagajo obolelim, njihovim svojcem in javnosti, da bolezen spoznajo in zmanjšajo njeno stigmo. Letošnji slogan je bil: Spregovorimo čim bolj glasno in javno o demenci. Spominjam se prve demenci prijazne točke, odprte pred dvema letoma pri Varuhu človekovih pravic, do danes pa je njihovo število že preseglo 140. Vsak od nas lahko pomaga, zato se je treba za začetek vsaj poučiti o bolezni, ki je, tudi zaradi vse višje starosti ljudi, v velikem razmahu, in nikakor si ne smemo zatiskati oči pred neusmiljeno resnico. Stopimo torej korak naprej. Postanimo prijatelji Spominčice. > Več...

18.9.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/15. Spet kup problemov in zagat

1. september je še najbolj povezan z novim šolskim letom. Zgodi se sicer, da se začetek za kakšen dan ali dva premakne, a to ne spremeni dejstva, da marsikoga ob tem datumu dobesedno zmrazi. Kdo se bo učil z otroki, kako uskladiti urnike obšolskih dejavnosti in katerih, kako vse plačati, bo otrok zbral dovolj točk, kako ga motivirati za učenje, kako bo z disciplino, kaj, če ima naš otrok kakšno motnjo, kako čim prej dobiti odločbo o usmeritvi, dovoliti pregled glave zaradi pojava uši ali ne, kako otroku vzeti mobitel, kdaj mora zares spati in kako to doseči, bo morda žrtev ali nasilnik, pri kom od staršev bo živel, če se razvežeta, in s kom vse bo imel stike ... sto in eno vprašanje in iskanje pametnih odgovorov. Številnih ni prav lahko najti. > Več...

16.9.2019

prof. dr. Marko Pavliha

Pogled onkraj materialistične paradigme

Ameriški pedagog, socialni psiholog, pisatelj in filozof Lawrence Kohlberg je znan po svoji teoriji moralnosti, ki jo je razvil pod vplivom švicarskega psihologa Jeana Piageta. Moralno presojanje otrok in odraslih je ovrednotil z zgodbami različnih etičnih dilem in opisal tri poglavitne ravni moralnega razvoja: (i) predkonvencionalno, na kateri presojanje temelji na lastnih interesih, (ii) konvencionalno, kjer morala izvira iz tradicionalnih družinskih vrednot in družbenih pričakovanj, in (iii) postkonvencionalno, na kateri prevladujejo abstraktna univerzalna in osebnostno razvita etična načela. > Več...

6.9.2019

dr. Jernej Letnar Černič

Mračna usoda pokojnega profesorja anatomije

V slovenski družbi z nami živi polno nedokončanih in mračnih zgodb iz polpretekle zgodovine. Pretekle kršitve človekovih pravic se pogosto nadaljujejo v sedanjosti in prihodnosti, ker jih slovenska demokratična in pravna država ter njeni ljudje nočejo popraviti. Takšna je tudi mračna zgodba pokojnega izrednega profesorja Milana Cundra.

> Več...

4.9.2019

Vlasta Nussdorfer

VII/14. Kam »sodimo« ženske?

K pisanju kolumne me je spodbudil članek v Mladini z naslovom Ženske za štedilnike? (30. 8. 2019). Polovica ljudi v Sloveniji, to je 55 odstotkov, naj bi namreč menila, da je najpomembnejša vloga ženske tista, ki jo ima doma. Podatki niso bili zbrani s spletno anketo, pač pa izhajajo kar iz uradnega poročila Evropske komisije za leto 2018; temeljijo celo na konkretnih statistikah. Po pregledu držav smo na visokem trinajstem mestu, med Hrvaško s 60 odstotki in Italijo z 51 odstotki, daleč od severnih držav, kjer imajo Švedska, Danska in Nizozemska pod 15 odstotkov. Na samem vrhu so Bolgarija z 81 odstotki, Madžarska z 78 odstotki in Poljska s 77 odstotki. Nas to lahko preseneča? Smo vznemirjeni, žalostni, morda celo razočarani? Se je po vseh letih bojev za enakopravnost spolov kaj spremenilo? Si morda le zatiskamo oči pred resnico? > Več...

30.8.2019

dr. Andraž Teršek

Domovinskost in državnost sta pogojeni z znanjem in sposobnostmi

Na parlamentarnih volitvah je pač mogoče zmagati brez pristnega političnega programa, brez konkretne vsebine, brez pravih idej in predvsem brez VIZIJE. Na ta način, dopolnjen z odsotnostjo pristnega znanja in državniških veščin, je mogoče voditi državo, dobiti poslanski mandat, postati javni funkcionar, biti del odločevalskega aparata ipd. Mogoče je biti ne le prepoznaven, ampak tudi popularen in celo javnosti všečen brez posedovanja in izkazovanja znanja in v odsotnosti kakovostnega mišljenja. Predvsem pa brez kakovostne formalne izobrazbe. Vse bolj je tako. Volivci to dopuščajo. > Več...

23.8.2019

dr. Jernej Letnar Černič

Mit o enakih začetnih možnostih v Sloveniji

Slovenija naj bi po različnih mednarodnih raziskavah, s katerimi se radi pohvalijo naši oblastniki, sodila med dohodkovno najbolj enake države na svetu. A iz vsakdanjega življenja izhaja izjemna neenakost začetnih možnosti za samouresničenje, ki jih imajo prebivalci v različnih delih Slovenije.

> Več...

Arhiv

Zadnje kolumne


Avtorji