Od 1. junija v javnem sektorju nova plačna lestvica in vrsta drugih ukrepov

Novela ZSPJS-R namreč določa nadaljevanje z restriktivno politiko omejevanja javnih financ, ki določa:

1. Novo plačno lestvico, ki velja od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 in progresivno znižuje osnovno plačo po posameznih plačnih razredih v znesku od 2 do 263 evra na posamezni plačni razred. Plačna lestvica, ki je veljala do sedaj pa se uporabi za določitev osnovnih plač javnih uslužbencev in funkcionarjev od 1. januarja 2015 dalje.
2. Določajo nova merila delovne uspešnosti, pri čemer javnim uslužbencem in funkcionarjem do 31. decembra 2014 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost, plačilo delovne uspešnosti iz povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih pa lahko znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače, oz. največ 30 odstotkov njegove osnovne plače, če se javnemu uslužbencu izplačuje iz tega naslova in iz sredstev posebnega projekta. Pri tem lahko proračunski uporabniki za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov. Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju pa se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela do 31. decembra 2014 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena te Uredbe.

Od 1. junija 2013 veljajo tudi spremembe in dopolnitve Zakona izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, ki po novem 62.c členu omogočajo javnim uslužbencem in funkcionarjem, ki jim je bil regres za letni dopust za leto 2012 izplačan po 176. členu Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), izplačilo razlike med že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 in regresom v višini 692 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izplačila plače za mesec april 2012 do dne izplačila te razlike ter zakonske zamudne obresti v zvezi z že izplačanim regresom za letni dopust za leto 2012 za čas od dne izplačila plače za mesec april 2012 do dne izplačila  tega regresa in to pri plači za mesec maj 2013.

Prav tako novi 62.a člen ZIPRS1314 že določa višino regresa za leto 2014 po lestvici, ki se nekoliko spreminja, kot je veljala do sedaj. Zaposlenim, ki bodo v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa uvrščeni:

• do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 evrov,
• od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 evrov,
• od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 evrov in
• od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 evrov.

Zaposlenim, ki bodo v letu 2014 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 51. ali višji plačni razred, pa se ne glede na določbe Zakona o  delovnih razmerjih (ZDR-1) ter kolektivne pogodbe regres za letni dopust za leto 2014 ne izplača. Regres za letni dopust se bo zaposlenim izplačal pri plači za mesec maj 2014

Spremembe, ki jih prinaša ZIPRS1314 pa so predvsem odraz potreb po dodatnih ukrepih za zmanjšanje odhodkov, povečanje prihodkov proračunov države ter zagotovitev dodatnih sredstev za poplačilo tistih ukrepov določenih v Zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), za katere je Ustavno sodišče RS ali Delovno in socialno sodišče ugotovilo, da so v nasprotju z ustavo.

S tem namenom se odslej omogoča pokrivanje stroškov dela proračunskih uporabnikov iz naslova prihrankov pri materialnih stroških, z možnostjo neposrednega vpliva vlade, ter možnostjo povečanja obsega stroškov dela iz naslova namenskih sredstev EU, finančnih mehanizmov in donacij, prejetih po uveljavitvi proračuna ali rebalansa v sprejetih finančnih načrtih. Z dopolnitvijo 17. člena ZIPRS1314 se odslej omogoča prerazporeditev pravic porabe na plačne konte do višine 2 % sprejetega proračuna na plačnih kontih neposrednega uporabnika proračuna in predlagatelja finančnega načrta, hkrati pa se zapoveduje, da se prerazporeditve lahko izvršijo samo s kontov iz podskupine kontov izdatki za blago in storitve.

Prav tako novela spreminja tudi 26. člen ZIPRS1314, ki je odslej določalo soglasje ministra za finance za vsako predplačilo, kar pa je bila predvsem pri nižjih zneskih velika administrativna ovira. Z novelo pa so predplačila dovoljena:

1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2. za namenska sredstva EU, namenska sredstva finančnih mehanizmov in sredstva slovenske udeležbe;
3. za sofinanciranje dejavnosti in izvajanja programov in projektov;
4. za plačila:
   • pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (na primer šolnine, naročnine, plačila dobaviteljem iz tujih držav, če v nasprotnem primeru pogodbe ni mogoče skleniti);
   • pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
   • akontacij stroškov za službena potovanja;
   • varščine na javni dražbi
5. na podlagi zahteve donatorja.

Najodmevnejši je nedvomno dvig stopnje davka na dodano vrednost s 1. julijem 2013. Ne glede na prvi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), 10. člen novele ZIPRS1314-A določa, da se davek na dodano vrednost od 1. julija 2013 obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % ali po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za DDV.

Pri tem četrti odstavek novega 60.a člena ZIPRS1314 določa, da davčni zavezanec, ki pred 1. julijem 2013 prejme celotno plačilo za dobavo blaga in storitev, ki bo opravljena po tem datumu, obračuna DDV po stopnjah, ki veljajo pred 1. julijem 2013. Davčni zavezanec, ki prejme delno plačilo za blago ali storitev, ki bo opravljena v celoti po 1. juliju 2013 pa od zneska predplačila obračuna DDV po stopnjah, ki veljajo pred 1. julijem 2013,  DDV od preostalega plačila pa po novih stopnjah.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.