Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki se sicer uporablja od 1.1.2011, med drugim ureja ukrepe države na trgu dela v zvezi z izvajanjem storitev javne službe na področju zaposlovanja in ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, predpisujejo pogoji in postopki za uveljavljanje posameznih pravic in storitev ter nadzor nad njihovim izvajanjem.
Čeprav so delodajalci dolžni objavljati prosta delovna mesta, tega skladno s spremembo 7. člena zakona niso več dolžni storiti prek zavoda za zaposlovanje. Zavoda se bodo poslužili tisti delodajalci, ki si bodo preko njega želeli zagotoviti javno objavo ali da jim zavod na objavljena prosta delovna mesta posreduje ustrezne kandidate izmed brezposelnih oseb ali pri njem prijavljenih iskalcev zaposlitve. Hkrati pa je bila na novo določena obveznost objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela delodajalcem iz javnega sektorja in gospodarskim družbam v večinski lasti države. Med novosti spada tudi možnost, da zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta, če ta ni skladna s predpisi: če ta npr. vsebuje diskriminatorne pogoje ali če se nanaša na opravljanje dela v dejavnosti, ki je delodajalec nima vpisane v sodni register oziroma če gre za fiktivno delovno mesto.
V obširnem novem podpoglavju 1.3. je urejeno začasno ali občasno delo, ki opredeljuje začasno ali občasno delo kot delo, ki se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja. Pogodba se sklene med delodajalcem in upravičencem in ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja (27.a člen). Upravičenci do opravljanja začasnega ali občasnega dela so upokojenci (27.b člen), ki lahko delajo do največ 60 ur na mesec, neizkoriščenih ur pa ne morejo prenašati v drug mesec. Urna postavka začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 evrov (27.c člen).
Precej novosti se nanaša na denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Tako je kot osnova za odmero nadomestila določena povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju petih mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti. Osnova se ugotavlja na podlagi podatkov iz obračuna davčnih odtegljajev, ki jih zavezanci posredujejo davčnemu organu na REK obrazcih oziroma na podlagi podatkov, ki jih zavodu na njegovo zahtevo posreduje delodajalec (61.člen). Navedena rešitev tudi bistveno prispeva k poenostavitvi postopka. Višina denarnih nadomestil ostaja nespremenjena in znaša 80 % v prvih treh mesecih prejemanja denarnega nadomestila, v nadaljnjih devetih mesecih pa 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove (62. člen). Hkrati je določeno, da najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 evrov.
Dobrodošla novost za delodajalce je oprostitev plačila prispevka za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti, če z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (39. člen). Na podlagi navedene spremembe se zaradi poročanja davčnemu organu o obračunanih in plačanih prispevkih za socialno varnost prilagaja shema REK-1 obrazca in posledično sprememba Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu, ki bo stopil v veljavo 1.7.2013.
Pomembna sprememba zakona je tudi črtanje 71. člena zakona, ki je omogočal, da je zavarovanec uveljavljal in izkoristil najprej neizkoriščeno pravico do denarnega nadomestila, ki mu je bila odmerjena, pa je zaradi mirovanja pravice ali zaposlitve ni do konca izkoristil, nato pa še novo pravico do denarnega nadomestila glede na novo zavarovalno dobo, ki jo je dosegel. Skladno s to spremembo se je zaradi načela izkoriščenosti zavarovalne dobe spremenil tudi 70. člen zakona.
Delavci, katerim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, pa jim delodajalec ni ponudil nove pogodbe, se lahko na zavod za zaposlovanje prijavijo že v času teka odpovednega roka (spremenjeni 14. člen). S tem se dosega namen aktivnega iskanja nove zaposlitve že v času odpovednega roka ter nudenja ustrezne pomoči zavoda, v povezavi s tem pa je tudi rešitev delne refundacije plače delodajalcu in sorazmernega skrajšanja časa prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Med ostale rešitve, ki jih uvaja novela zakona, sodi tudi dopolnitev postopka za vpis v register izvajalcev aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja (44. člen), dopolnjene določbe glede vključevanja v javna dela (50. člen) ter nove določbe v zvezi z evidencami (npr. nova centralna evidenca o začasnem delu, 122. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
