c S

Elektronske komunikacije

07.01.2013 Po več spremembah v 8 letih od uveljavitve starega Zakona o elektronskih komunikacijah bo 15. januarja začel veljati nov ZEKom-1, ki v slovenski pravni red v celoti prenaša direktivi št. 2009/136/ES in 2009/140/ES s področja elektronskih komunikacij ter deloma povzema rešitve veljavnega zakona ter hkrati izboljšuje obstoječo zakonsko ureditev.

Cilji novega zakona so predvsem pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja, zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, univerzalne storitve in varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, ter pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev.

Struktura zakona po poglavjih se je v primerjavi s starim zakonom nekoliko spremenila. Zakon je razdeljen na 19 poglavij. Prvo poglavje poleg opredelitve vsebine in namena zakona tudi definira izraze, uporabljene v zakonu, pri čemer so upoštevane spremembe relevantnih direktiv iz leta 2009.

Splošnim določbam sledi opredelitev pogojev za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Enako kot do sedaj velja, da lahko vsakdo zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in izvaja elektronske komunikacijske storitve (4. člen), kar stori na podlagi pisnega obvestila Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS.

Spremenjen je režim določanja letnega plačila na podlagi obvestila. Vsi operaterji morajo namreč agenciji letno plačevati administrativno plačilo, višina katerega se določi tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. Število točk je nominalno enako 0,1 odstotka letnega prihodka, ki ga ima posamezni operater iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev na ozemlju Republike Slovenije, vendar ne more biti manjše od 100. Vrednost točke določi agencija s tarifo, plačilo pa odmeri z odločbo (6. in 7. člen).

Iz razloga preglednosti se uvaja novo poglavje o gradnji elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki deloma povzema dosedanjo ureditev gradnje, delovanja in nadzora komunikacijskih omrežij, na podlagi okvirne direktive in dosedanjih izkušenj pa so uvedene tudi nekatere novosti, npr. prenos pristojnosti iz inšpektorata za elektronske komunikacije in elektronski podpis na agencijo, upoštevane pa so tudi nekatere aktualne rešitve predpisov s področja gradnje, vse z namenom zmanjševanja administrativnih ovir. Z namenom olajšanja umeščanja v prostor je tudi dodana nova določba, po kateri se za potrebe prostorskega načrtovanja javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura šteje za gospodarsko javno infrastrukturo (9. člen).

Novost, ki jo ureja poglavje o razlastitvi in omejitvi lastninske pravice, ki sicer večinoma ostaja enako kot do sedaj, je določba, da je služnost v primeru gradnje javnih komunikacijskih omrežij, ki se financirajo iz javnih sredstev, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti, neodplačna (20. člen).

Z radio-frekvenčnim spektrom, ki se obravnava kot omejen javni vir, ki ima pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednost, na podlagi javnega pooblastila upravlja agencija (24. člen). Zakon nadalje ureja vprašanje strateškega načrtovanja in usklajevanja politike radijskega spektra, načrta razporeditve radiofrekvenčnih pasov in radijskih frekvenc, na novo pa sta uvedeni načeli tehnološke in storitvene nevtralnosti, s čimer se teži k povečani prožnosti upravljanja in dostopa do spektra (28. in 29. člen). Spremenjen je tudi pristop k določitvi režima uporabe radijskih frekvenc, podrobneje je urejeno izvajanje radioamaterskih storitev ter vzpostavljena pravna podlaga za vodenje javnega registra o imetnikih radioamaterskih dovoljenj in dodeljenih klicnih znakih. Opozoriti velja, da v prihodnje ne bo več možno podaljšanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom. Imetnikom obstoječih odločb se bodo le-te podaljšale najdlje do 25. maja 2016 (243. člen).

VII. poglavje natančneje ureja varnost omrežij in storitev ter delovanje v izrednih razmerah, v VIII. poglavju pa je podrobneje urejeno varovanje konkurence. Agencija neodvisno, brez navodil drugih državnih organov, izvaja naloge konkurence operaterjev (88. člen), predvsem v zvezi z operaterji s posebnimi ali izključnimi pravicami, medomrežnim povezovanjem in operaterskim dostopom, skupno uporabo ter regulacijo operaterjev s pomembno tržno močjo. V zvezi s slednjim so tudi nove določbe o simetrični regulaciji, ki jo lahko agencija ob izpolnjevanju predpisanih pogojev naloži vsem operaterjem in ne le operaterjem s pomembno tržno močjo, prav tako pa so namesto meril za določanje subjektov s pomembno tržno močjo le primeroma, ne-kumulativno naštete najpomembnejše značilnosti trga, ki najverjetneje kažejo na skupni prevladujoči položaj (96. člen).

Liberalizacija telekomunikacijskega sektorja je bila vpeljana že s starim zakonom z uvedbo univerzalne storitve in je sedaj urejena v X. poglavju. Osnovni nabor storitev znotraj univerzalne storitve ostaja enak, na novo pa je uvedena možnost ločitve obveznosti univerzalne storitve glede priključitve na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji od zagotavljanja javno dostopnih telefonskih storitev (115. člen). V zvezi s tem zakon jasneje določa, da mora biti univerzalna storitev zagotovljena vsem končnim uporabnikom na ozemlju RS ter da mora izvajalec univerzalne storitve svojim naročnikom zagotoviti nadzor nad porabo (120. člen) in spoštovati zahteve glede omejitev ali odklopitev zaradi razlogov na strani naročnika.

Novi ZEKom-1 poleg navedenega ureja tudi vprašanja oštevilčenja, digitalne radijske in televizijske distribucije, v zvezi s katero se vsebinsko v glavnem ohranja dosedanja ureditev, obdelavo osebnih podatkov in varstva zasebnosti elektronskih komunikacij, hrambo podatkov in druga vprašanja. Zaradi prevzema regulatornih nalog na področju železniškega prometa se Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS po novem imenuje Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (170. člen), posebej pa je urejena tudi njena pristojnost za reševanje sporov (217. člen).

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.