Novela Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) naj bi poleg prenosa evropske direktive v slovenski pravni red z nekaterimi rešitvami postopek javnega naročanja naredila bolj pregleden, enostavnejši ter informacijsko podprt.
S črtanjem sedmega in osmega odstavka 24. člena ZJN-2 strokovni izpit iz javnega naročanja ni več obvezen. Ureditev naj bi sledila trenutnim gospodarskim razmeram ter je skladna s predvidenimi varčevalnimi ukrepi. Ker pa največ težav pri javnem naročanju izvira iz hitro in slabo pripravljene razpisne dokumentacije, bo izvedenih več usposabljanj in izpopolnjevanj. Novela prav tako poenostavlja zahteve po ustrezni usposobljenosti na strani ponudnikov: glede nekaterih zahtev glede osnovne usposobljenosti ponudnikov za izvedbo javnih naročil, ki so bile do sedaj obvezne, lahko naročnik sam odloči, ali bo od ponudnikov zahteval, da te zahteve izpolnijo. Ne more pa naročnik mimo seznama izločitvenih kriterijev (1. odstavek 42. člena), in sicer mora ponudnika, ki izpolnjuje katerega od naštetih razlogov, izključiti iz postopka javnega naročanja.
Novela prav tako predvideva uvedbo enotnega informacijskega sistema (42. člen), ki bo na enem mestu nudil informacije o izpolnjevanju obveznih oziroma najpogostejših pogojev glede usposobljenosti ponudnika za izvedbo javnih naročil. Določba o enotnem informacijskem sistemu je bila sprejeta kljub nasprotovanju Informacijske pooblaščenke, ki je novi sistem označila kot neprimernega, saj ne ustreza demokratičnim standardom varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Enotni informacijski sistem bo združeval podatke iz uradnih evidenc (poslovni register, register transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami) kot tudi osebne podatke. Za pridobitev osebnih podatkov iz informacijskega sistema je obvezna predhodna pridobitev soglasja posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo zgolj za potrebe postopkov oddaje javnih naročil in sicer za preveritev ponudb. Ministrstvo za finance mora najkasneje v 6 mesecih od uveljavitve novele sprejeti pravilnik, ki bo urejal enotni informacijski sistem, sam sistem pa mora biti vzpostavljen v roku leta dni.
Večja učinkovitost postopka javnega naročanja se bo zagotavljala tudi z možnostjo, da naročnik v razpisu zahteva, da ponudniki predložijo le predračun in elemente, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta naročanja (78. člen). Naročnik bo po pregledu in ocenjevanju ponudb predložitev vseh potrebnih dokazil zahteval le od najugodnejšega ponudnika, medtem ko ostalih ponudnikov ne bo obremenjeval s predložitvijo vseh dokazil. Na ta način se zagotavlja večja učinkovitost javnega naročanja, saj se zmanjšujejo stroški ponudnikov za sodelovanje v postopku javnega naročanja.
Zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj pri javnem naročanju mora uslužbenec ali druga oseba, ki vodi, sodeluje ali odloča v kateri koli fazi postopka javnega naročanja, vključno s pooblaščenim zastopnikom naročnika, svojega predstojnika oziroma naročnika nemudoma obvestiti o morebitnem nasprotju interesov. ZJN-2 v 79. členu opredeljuje, v katerih primerih se šteje, da je povezana s ponudnikom, ki se mu oddaja javno naročilo.
Novela je bistveno posegla tudi na področje prekrškov, ki so sedaj v členih od 109. do 109.c enotno urejeni tako za kršitve določb ZJN-2, Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS) ter Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV). Kot prekršek so npr. opredeljena dejanja, kot npr. neposredovanje dokumentacije, popravek računske napake v nasprotju z določbami zakona in sklenitev dodatka k pogodbi, s katerim se spreminja predmet oziroma obseg predmeta pogodbe ali povečuje cene ali vrednost pogodbe, ne da bi naročnik pred tem pridobil soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, v prekršku pa je tudi uslužbenec, ki svojega predstojnika ne obvesti o nasprotju interesov.
Hkrati z novelo ZJN-2 bo 30. decembra začel veljati tudi nov ZJNPOV, sprejetje katerega je vplivalo na spremembo 15. , 17. in drugih členov ZJN-2, ter novela ZJNVETPS.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
