Šola v naravi je v osnovni šoli del razširjenega programa, kar pomeni, da jo šola organizira, učenci pa se je udeležijo prostovoljno Naloga šole je staršem pravočasno in jasno predstaviti elemente cene šole v naravi, ki morajo biti v obsegu kot jih opredeljuje Pravilnik o financiranju šole v naravi.
Šola v naravi pomeni vsako organizirano obliko vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno več dni v času pouka ter se izvaja izven prostora šole (tudi raziskovalni tabori in podobno). S specifično organizacijo dela šola v naravi uresničuje predvsem program, katerega cilji, dejavnosti in vsebine iz več učnih načrtov so vezani na drugačno izvedbo (npr. terensko delo, projektne naloge, športne dejavnosti) in za katerega je zlasti pomembno medpredmetno povezovanje in prepletanje znanja različnih predmetnih področij ter vpetost v naravni in družbeni prostor, tj. povezava z okoljem, v katerem šola v naravi poteka. Izvajanje posamezne šole v naravi se opredeli v letnem delovnem načrtu.
Prispevek učenca
Pri določitvi cene in prispevka učenca za šolo v naravi so šole dolžne upoštevati določila Pravilnika o financiranju šole v naravi. V ceno šole v naravi, ki se sofinancira iz sredstev državnega proračuna, lahko šola vključi le dejanske stroške bivanja, ceno smučarske vozovnice in vstopnin (bazen, muzeji,….) ter ceno prevoza v skladu s pravilnikom, ne sme pa vključevati stroškov, ki so vezani na strokovne delavce, ki izvajajo šolo v naravi. Cene ostalih izvedb šole v naravi pa lahko vključujejo tudi stroške strokovnih delavcev, vendar je višina teh stroškov na posameznega učenca v pravilniku omejena na največ 75 % cene bivanja na dan na učenca, ki velja v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (v nadaljevanju: CŠOD), na dan. Ceno bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v CŠOD, posreduje Ministrstvo, pristojno za šolstvo, in trenutno znaša 12,10 €. To pomeni, da stroški strokovnih delavcev ne smejo presegati 9,08 € na enega otroka na dan.
Stroški na učenca na dan so prav tako omejeni in sicer 7. člen pravilnika določa, da stroški bivanja na dan, stroški smučarske vozovnice in vstopnin na posameznega učenca za šolo v naravi s tečajem smučanja ne smejo preseči cene bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v CŠOD, pomnožene z 2,6.
Stroški bivanja na dan in stroški vstopnin na posameznega učenca za šolo v naravi s tečajem plavanja in drugimi vsebinami ne smejo preseči cene bivanja na dan na učenca, ki velja za šolo v naravi v CŠOD, pomnožene z 1,7.
Pri tem je potrebno poudariti, da je v to ceno všteta tudi morebitna vstopnina za obisk muzeja, plačilo bazena, dodatne vožnje in podobno. Za te dejavnosti se staršem ne sme določiti dodatnega prispevka. Pravilnik ne predvideva, da bi šola v soglasju s starši lahko določila višji prispevek kot je določen s pravilnikom.
Za učence, ki so vključeni v prilagojene izobraževalne programe in v posebne programe vzgoje in izobraževanja, pa stroški na učenca ne smejo presegati 117% cene bivanja na dan na učenca, ki velja za CŠOD, torej ne več kot 14,16 € na otroka na dan.
Če izračun preseže dovoljeni znesek, šola poišče cenejšo varianto ali manjkajoča sredstva zagotovi iz drugih virov (šolski sklad, donacije, lokalna skupnost).
Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo v celoti plačati prispevka za šolo v naravi, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport šoli zagotovi dodatna sredstva v višini najmanj 15 % in največ 45 % od sredstev, ki jih šola prejme na podlagi sklepa o merilih za zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stroškov osnovnih šol, ki ga izda minister, pristojen za šolstvo. Sredstva starši pridobijo na osnovi pisne vloge šoli.
Plačilo strokovnih sodelavcev
V skladu s 17. členom Pravilnika o financiranju šole v naravi strokovnemu delavcu šole, ki izvaja šolo v naravi, pripada:
To pomeni, da strokovnemu delavcu najprej pripada plačilo za redni delovni čas kot je določen v pogodbi o zaposlitvi. V okvir rednega delovnega časa se štejejo tudi ure dežurstva in niso posebej plačane. Za čas dežurstva, ki presega polni delovni čas, pripada javnemu uslužbencu dodatek za delo preko polnega delovnega časa. Delo preko polnega delovnega časa je t. i. nadura. Strokovni delavec je razporejen na delo, ki presega njegov delovni čas. Pri tem je treba upoštevati dnevno in tedensko omejitev. Strokovnemu delavcu pripada bruto plača za delo preko polnega delovnega časa, ki je sestavljena iz bruto plače in dodatka za delo preko polnega delovnega časa v višini 30% (zelo pavšalno bi lahko rekli tudi 130%).
Stalna pripravljenost (do 6 ur na dan) - gre za pripravljenost strokovnega delavca izven delovnega časa. Za to lahko dobi plačilo v višini 20% urne postavke osnovne plače, čas se ne šteje v delovni čas, v tem času ne dobi osnovne plače, ampak le dodatek.
Zunanjemu sodelavcu, ki izvaja šolo v naravi, pripadajo stroški bivanja in plačilo za opravljeno delo v višini največ dvakratne cene bivanja na dan na učenca, ki velja v CŠOD. Plačilo zunanjemu sodelavcu torej ne sme presegati zneska 24,2 € na dan.
Naloga šole organizatorke šole v naravi
V skladu s 16. členom Pravilnika o financiranju šole v naravi mora šola najmanj 3 mesece pred izvedbo šole v naravi starše seznaniti z vsebino posamezne šole v naravi, elementi za določitev cene šole v naravi, višino prispevka učenca za vsako posamezno izvedbo šole v naravi in jih seznaniti z morebitnim sofinanciranjem šole v naravi ter možnostjo subvencioniranja šole v naravi. Šola naj staršem jasno razloži, kako je določila višino prispevka (kolikšna višina sredstev od celotnega prispevka je namenjena za stroške bivanja, vstopnin, smučarskih vozovnic, prevoza in v primeru šole v naravi, ki se ne sofinancira iz državnega proračuna, tudi višino sredstev za pokritje stroškov strokovnih delavcev).
Pripravila: mag. Hermina Krajnc
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
