c S

Zagotavljanje največje koristi otroka s posebnimi potrebami

29.07.2012 Po Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) se pravice otrok, ki se neprekinjeno izobražujejo razširjajo tudi na otroke med 21. in 26. letom starosti. Prvič so kot otroci s posebnimi potrebami opredeljeni tudi otroci z avtistično motnjo.

ZUOPP-1, ki bo začel veljati  6. avgusta 2011 in se bo začel uporabljati 1. septembra 2012, posebej izpostavlja odgovornost institucij za zagotavljanje največje koristi otroka. To na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami pomeni, da se jim zagotavlja zgodnja in takojšnja pomoč, ta pomoč pa mora potekati kontinuirano v programih vzgoje in izobraževanja, pri čemer je potrebno upoštevati različne vzgojno-izobraževalne potrebe otroka, ki zahtevajo različne oblike pomoči in prilagoditev za zagotovitev njegovega optimalnega razvoja.

Po ZUOPP-1 (2. člen) so otroci s posebnimi potrebami otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

Zaradi različnih vzgojno-izobraževalnih potreb otroka je v postopku usmerjanja potrebno slediti načelu individualnega pristopa in v največji možni meri v postopek vključiti tudi starše oziroma zakonite zastopnike. V postopek se morajo vključiti različni strokovnjaki, s čimer se zagotovi interdisciplinarna obravnava otroka.

7. člen zakona govori o pravici predšolskih otrok s posebnimi potrebami do prilagoditve organizacije in načina izvajanja programa ter do dodatne strokovne pomoči. Dodatna strokovna pomoč se izvaja v treh oblikah, in sicer kot pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot svetovalna storitev ali kot učna pomoč (8. člen). Način izvajanja dodatne strokovne pomoči se prilagodi potrebam otroka. Skupno število ur dodatne strokovne pomoči ne sme presegati pet ur tedensko, pri čemer mora biti vsaj ena ura svetovalnih storitev. Slepim in slabovidnim otrokom ter otrokom z več motnjami se lahko določi večje število ur dodatne strokovne pomoči, skupno do osem ur tedensko.

Podobno kot ZUOPP tudi ZUOPP-1 določa oblikovanje komisij za usmerjanje, katerih osnovna naloga bo zagotoviti optimalno usmeritev otroka s posebnimi potrebami, Komisija za usmerjanje tako prve, kot tudi druge stopnje je kolektiven organ, sestavljen iz različnih strokovnjakov, ki bodo na podlagi dokumentacije, osebnih razgovorov ter pregledov ugotovili vrsto ovir, motenj in primanjkljajev ter zdravstveno stanje otroka, ki vpliva na proces izobraževanja ter na podlagi tako ugotovljenih dejstev in okoliščin odločili katere ukrepe je potrebno sprejeti, da se bo otrok lahko ustrezno izobraževal.

Varovanje otrokovih koristi, kot glavni namen zakona, je realiziran tudi v 35. členu, ki določa hiter in učinkovit postopek. Gre za začasno usmeritev, ki se izpelje na predlog vlagatelja  (vlagatelji so starši, starejši mladoletnik sam ali vzgojo-izobraževalni zavod v katerega je ali bo otrok vključen) ali po uradni dolžnosti, zgolj na podlagi zbrane dokumentacije. Začasna usmeritev se bo izpeljala zaradi zavarovanja otrokovih koristi na področju socialnega vključevanja in posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb. V času izdane začasne odločbe, bo običajni postopek tekel naprej, odločba, ki bo nato izdana, pa bo začasno odločbo razveljavila.

Pripravila: Marija Kremenšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.