Vlada meni, da sta tako pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih aktov kot tudi predlog za zadržanje njunega izvrševanja neutemeljeni.
Pri ukrepu prepovedi zbiranja ljudi v šolah gre za nujen ukrep, potreben zaradi zaščite javnega zdravja. Vlada pri vseh ukrepih, povezanih z izvajanjem ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19, izhaja iz priporočil strokovne delovne skupine, ki je sodelovala tudi pri pripravi omenjenega ukrepa, kar pomeni, da so pri sprejemanju odločitev Vlade torej ključne ugotovitve in predlogi zdravstvene stroke. Vsi predlagani ukrepi za zajezitev epidemije se usklajujejo na strokovni skupini Ministrstva za zdravje, ki pri tem izhaja iz trenutne epidemiološke slike in ugotovitev zdravstvene stroke, Vladi in ministru za zdravje pa ta skupina predlaga usklajene ukrepe.
Danes že splošno znano dejstvo je, da zdravstvena stroka še ne pozna blažjega in učinkovitejšega ukrepa za zajezitev in obvladovanje širjenja COVID-19 kot je omejitev oziroma prepoved zbiranja ljudi, ki se je, ob hkratni nošnji mask in vzdrževanju fizične distance ter umivanju rok, tudi v ostalih državah Evrope in sveta izkazala kot najbolj učinkovita rešitev v boju s COVID-19. Brez takšnega ukrepa bi se nalezljiva bolezen nenadzorovano širila, kar naj bi glede na dosedanje izkušnje brez dvoma privedlo do nezmožnosti delovanja zdravstvenega sistema in bi pomenilo veliko smrtnih žrtev.
Začasna prepoved zbiranja v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila, glede na presojo stroke, nujen in učinkovit ukrep proti širjenju nalezljive bolezni. Zaradi učinkovite in hitre vzpostavitve izobraževanja na daljavo, pa po mnenju Vlade ta ukrep ni prekomerno posegel v pravico otrok do izobraževanja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) si v času izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 prizadeva za zagotavljanje kontinuiranega izobraževalnega procesa, ki je ustrezno prilagojen posebnim razmeram, za preprečevanje nastajanja večjih razlik med učenci pri osvajanju znanja v tem času ter posveča posebno skrb ranljivim skupinam, hkrati pa zagotavlja ustrezna orodja za tehnično podporo učiteljem in učencem pri izvajanju izobraževanja na daljavo.
Osnovni razlog za prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bil v obvladovanju epidemije in varovanju javnega zdravja in s tem tudi v varovanju zdravja vsakega posameznika posebej. Dejstvo je, da večina ukrepov, ki so namenjeni preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni posega, vsaj v določenem delu, tudi v človekove pravice in svoboščine. Vlada je zato morala, na podlagi epidemiološke slike in priporočil zdravstvene stroke, pri sprejemanju ukrepov tehtati med pravicami posameznika in skrbjo za javno zdravje (in s tem seveda tudi za zdravje posameznika). Odločitev za prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih je bila pogojena z izrazitim slabšanjem epidemiološke slike.
Ko je Vlada tehtala med tveganjem za javno zdravje (in s tem tudi za zdravje posameznika) in pravico do izobraževanja v šolskih prostorih, je bilo potrebno, zaradi nesorazmerno večjega tveganja za širjenje nalezljive bolezni v razmerju do problemov, ki se pojavijo ob prehodu na izobraževanje na daljavo, v šolah začasno prepovedati zbiranje ljudi. Pri tem ni mogoče prezreti, da so v šolah tudi zaposleni, da tja prihajajo starši, da učenci in dijaki uporabljajo javni prevoz…kar so vse okoliščine, ki izrazito negativno vplivajo na širjenje nalezljive bolezni. Vlada je zato prepričana, da je bil, in še vedno je, Odlok sorazmeren in nujno potreben ukrep za zajezitev epidemije.
V tekočem šolskem letu se je epidemiološka situacija tako zaostrila, da je morala Vlada ponovno sprejeti začasno prepoved zbiranja ljudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Kar nekaj evropskih držav (npr. Češka, Belgija, Grčija, aktualno del Nemčije, Francije, Slovaške, Poljske) se je v podobni situaciji odločilo za začasno prekinitev pouka, napori Vlade in MIZŠ pa so bili, in so usmerjeni v isti cilj – kljub razglašeni epidemiji in nujnosti izvajanja ukrepov za preprečevanje okužb – zagotoviti vsem učencem in dijakom sodelovanje v vzgojno-izobraževalnem procesu.
Izobraževanja na daljavo v prav nobenem smislu ni mogoče obravnavati kot ukrep izključitve določenega dela otrok iz vzgojno-izobraževalnega procesa v javnih zavodih, kot skušata to prikazati pobudnika. Učitelji in svetovalni delavci posebno skrb namenjajo prav ranljivejšim skupinam otrok, kamor sodijo tudi otroci s posebnimi potrebami. Prav gotovo so imeli vsi učenci pri prehodu na izobraževanje na daljavo takšne ali drugačne težave, in zelo verjetno so bile te težave pri otrocih s posebnimi potrebami večje kot pri otrocih, ki posebnih potreb nimajo. Vendar pa te težave niso sorazmerne z nevarnostjo širjenja COVID-19, zaradi česar izobraževanje na daljavo, četudi bi ga kdo želel razumeti kot poseg v pravico do izobraževanja, ne predstavlja ustavno nedopustnega posega v človekove pravice.
Vlada meni, da bi bilo začasno zadržanje izvrševanja Odloka oziroma sklepa ministrice v nasprotju z vsemi ukrepi za preprečitev širjenja virusa in bi predstavljalo neposredno škodo za javno zdravje in zdravje posameznika. Odprtje šol oziroma zavodov, kjer se izobražujejo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami ne pomeni le prihod učencev v šole, ampak tudi prihod vseh zaposlenih – od strokovnih delavcev do tehničnega osebja, potrebno bi bilo sprostiti javni prevoz, omogočiti odprtje domov za učence in dijaških domov. Zdravstvena stroka sproščanju ukrepov v tem trenutku izrazito ni naklonjena, saj je zdravstveni sistem na robu preživetja, po številu smrti je Slovenija med vodilnimi v Evropi. Začasno zadržanje izvajanja prepovedi zbiranja ljudi v šolah (in posledično vračanje učencev in dijakov v šole) bi v tem trenutku pomenilo neposredno škodo in nevarnost za javno zdravje. Vlada je prav tako prepričana, da je v trenutnem stanju epidemije potrebno postaviti pravico do zdravja ljudi na prvo mesto. Veliko otrok s posebnimi potrebami ima posebne učne potrebe zaradi njihovega zdravstvenega stanja. Nepopravljive posledice za te otroke lahko povzroči okužba z virusom in ne začasno izobraževanja na daljavo.
Dejstvo je, da bodo ti otroci v šolah in zavodih izpostavljeni stikom z veliko več različnimi ljudmi kot so v času izobraževanja na daljavo, da bodo nekateri v šolo prihajali z javnim prevozom. Še tako dosledno izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja virusa med odraslimi prenos virusa ni omejilo, verjetnost, da se bodo vseh strogih ukrepov lahko držali otroci s posebnimi potrebami je toliko manjša. Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šolske prostore ob trenutni epidemiološki sliki predstavlja po mnenju Vlade veliko večje tveganje za njihovo zdravje kot so morebitne posledice izobraževanja na daljavo. Vlada v aktualnem stanju epidemioloških razmer tudi na polju vzgoje in izobraževanja svojo prvo skrb namenja zaščiti pravice do življenja in zdravja državljanov in ukrepom za preprečevanje širjenja virusa. Pravico do izobraževanja oz. po 57. členu Ustave RS (3. odstavek) »ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo« v aktualnih zdravstvenih razmerah lahko varno in na podlagi strokovno utemeljenih ocen ter smernic zgotavlja preko izvajanja izobraževanja na daljavo.
Vir: MIZŠ, 13. 12. 2020
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
