Ključne rešitve Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (v nadaljevanju: interventni zakon) se nanašajo na ohranjanje delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah in sicer preko delnega povračila izplačanih nadomestil plače; na uveljavitve povračila nadomestila plače za primere, ko je bila delavcu odrejena karantena ter na odlog plačila prispevkov za socialno varnost (1. člen in obrazložitev člena interventnega zakona).
Prvi ukrep države je institut delnega povračila nadomestila plače v primeru začasnega čakanja na delo. S tem institutom interventni zakon ne posega v sistemsko ureditev v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), temveč jo le začasno dopolnjuje. ZDR-1 namreč predvideva, da za čas nezagotavljanja dela nadomestilo plače v celoti plača delodajalec, medtem ko interventni zakon predvideva delno povračilo izplačanih nadomestil plače s strani Republike Slovenije v višini 40 % (8. člen in obrazložitev člena interventnega zakona).
Delodajalci, ki želijo izkoristiti pomoč države po interventnem zakonu, izpolnjevati naslednje pogoje (2. člen in obrazložitev člena interventnega zakona):
- gre za gospodarsko družbo, zadrugo ali fizično osebo, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1;
- predloži opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (natančneje ga opredeljuje 4. člen in obrazložitev člena interventnega zakona),
– zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev, ki jih napoti na začasno čakanje na delo. Če delodajalec zaposluje le enega delavca, lahko delavca napoti na začasno čakanje na delo delavca, če ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu,
– predloži pisno izjavo, s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delu najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
V šestem odstavku 2. člena interventnega zakona pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil ne more uveljavljati delodajalec:
– dokler imajo delavci, napoteni na začasno čakanje na delo po interventnem zakonu, pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa presežek ur v referenčnem obdobju v skladu z ZDR-1, in kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ter se presežek ur z ustrezno neenakomerno razporeditvijo in začasno prerazporeditvijo delovnega časa lahko izravna;
– ki je davčni dolžnik;
– ki ne izplačuje plač in prispevkov za socialno varnost oziroma je kršitelj delovnopravne zakonodaje;
– če je nad njim uveden postopek insolventnosti.
Ker je namen tega ukrepa ohranitev delovnih mest, delodajalec v obdobju vključenosti v ukrep delnega povračila nadomestila plače ne bo smel začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, prav tako pod določenimi pogoji ne bo smel odrejati nadurnega dela (9. člen in obrazložitev člena interventnega zakona).
Pred sprejetjem odločitve o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo se bo moral delodajalec o tem posvetovati s sindikati v podjetju oziroma s svetom delavcev oziroma obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
Napotitev delavca na začasno čakanje na delo se bo izvajala s pisnim obvestilom delavcu o napotitvi na začasno čakanje na delo, v obvestilu pa bo delodajalec določil čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter nadomestilo plače (peti odstavek 5. člena in obrazložitev člena interventnega zakona).
Obdobje začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece (3. člen in obrazložitev člena interventnega zakona). Delavec bo v času napotitve ohranil vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen višine nadomestila, ki jo interventnem zakonu znaša 80% osnove za nadomestilo, ki je določena za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, in obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo.
Drugi ukrep, ki ga za blaženje učinkov epidemije predvideva interventni zakon, je povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (karantena), ne morejo opravljati dela (drugi odstavek 1. člena in obrazložitev člena interventnega zakona).
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v skladu z ZDR-1, ki izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.
Če je delavcu odrejena karantena, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za celotno obdobje, za katero je bila odrejena karantena in sicer v višini kot jo določa ZDR-1 za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, delodajalcu pa se izplačana nadomestila plač delavcev povrnejo v celoti.
Tretji ukrep - ukrep odloga plačila prispevkov bo veljal za samozaposlene osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost – če je v zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti (in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje na kakšni drugi podlagi).
Upravičencu se odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020, prispevke pa mora poravnati najkasneje do 31. marca 2022.
Delodajalec bo lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, s priloženim opisom poslovnega položaja, pisno ugotovitvijo o nezmožnosti zagotavljanja dela in odločitvijo o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo ter s programom ohranitve delovnih mest, v primeru delavcev z odrejeno karanteno pa s priloženima odločbo ministra za zdravje in opisom objektivnih razlogov, iz katerih izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.
Delodajalec mora vlogo vložiti v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30. septembra 2020.
Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri bodo določena medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti (7. člen in obrazložitev člena interventnega zakona).
Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače tako v primeru začasnega čakanja na delo kot odrejene karantene uveljavljal samo enkrat in največ za obdobje treh mesecev oziroma v primeru karantene za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
