Predlog novega sistemskega zakona, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ureja znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki se delno ali v celoti financira iz javnih sredstev. Splošni cilj zakona, ki so ga različne vlade sicer pripravljale že vrsto let, je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočal višjo kakovost življenja za vse, s kritično refleksijo družbe, učinkovitim reševanjem družbenih izzivov in dvigom konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Poglavitne rešitve so usmerjene v uresničevanje raziskovalne in inovacijske strategije 2011-2020, kajti ocene ključnih izvajalcev strategije in mednarodno primerljivi podatki Evropske komisije kažejo, da je slovenski javni raziskovalni sektor premalo uspešen in zastarel, kar ni povezano samo z upadanjem javnih sredstev za raziskave in razvoj, temveč tudi s primerno zakonodajno ureditvijo inovacijskega sistema, so zapisali v delovnem gradivu.
Ugotavljajo namreč, da je Slovenija na samem evropskem repu po vlaganjih v raziskave in razvoj. Drastični padec proračunskih sredstev za raziskave in razvoj se je zgodil v letu 2014 in sicer za več kot četrtino oz. za 26,5 odstotka glede na leto 2011. V letu 2017 so bila ta sredstva nominalno sicer višja kot v letih 2014-2016, a je njihov delež v BDP v obdobju 2011-2017 najmanjši in enak kot v letu 2016, to je 0,4 odstotka BDP.
Ministrstvo je sicer v rebalansu proračuna 2019 integralna sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost povečalo za 24,44 milijona evrov, s čimer je bilo za znanost in raziskovanje po navedbah ministrstva prvič namenjenih več kot 200 milijonov evrov. Tudi letos bo v ta namen na voljo dobrih 230 milijonov, v letu 2021 pa nekaj več kot 251 milijonov evrov, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Predlog zakona predvideva, da se bodo proračunska sredstva za to dejavnost povečevala tako, da dosežejo en odstotek BDP, in sicer z letno rastjo 0,1 odstotka BDP. Ob morebitnem padanju BDP pa je sidro financiranja postavljeno na vrednost, ki jo bo doseglo leta 2021, kar so kot sporno ocenili na Kemijskem inštitutu in Inštitutu Jožef Stefan.
Predlagatelj je stabilnost financiranja predvidel v obliki štirih stebrov - institucionalnega, programskega, razvojnega in programov nacionalnih raziskav.
Institucionalni steber je namenjen financiranju infrastrukturnih programov, upravni in podporni dejavnosti ter drugi institucionalni infrastrukturi. Programski steber bo financiral raziskovalne programe in mlade raziskovalce, razvojni pa je namenjen spodbujanju razvojnih aktivnosti, na primer razvoju kakovosti znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
Določbe o stabilnem financiranju se bodo smiselno uporabljale tudi za javne infrastrukturne zavode. Sredstva pa se bodo prejemnikom nakazovala na podlagi šestletne pogodbe o financiranju, sklenjene z Agencijo RS za raziskovalno dejavnost.
Predlagana je tudi uvedba možnosti nagrajevanja raziskovalcev do dvakratnika osnovne plače, če so za to zagotovljena sredstva, ki niso iz državnega proračuna.
Naslavlja se tudi vprašanje etike v znanosti, ki je novo poglavje zakona. Tako se vzpostavlja nacionalni svet za etiko in integriteto v znanosti. Kot posvetovalno telo vlade zakon vzpostavlja tudi nov razvojni svet, ki naj bi nadomestil sedanji svet za znanost in tehnologijo.
Prav slednji je na zadnji seji tudi podprl predlog zakona, a hkrati opozoril na nekatere sporne rešitve. Neustrezno urejeno se jim zdi vprašanje lastnine premoženja javnih raziskovalnih zavodov in financiranje raziskovalcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev v višini le 50 odstotkov iz javnih sredstev.
Predlog preko omejitev plačevanja raziskovalcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, namreč posega v upokojevanje, tarče prisilne upokojitve pa bodo po mnenju sveta predvsem vrhunski znanstveniki, ki vodijo raziskovalne skupine in programe na javnih raziskovalnih zavodih.
Predlog zakona, ki je javno razpravo prestal maja lani, bo po vnovičnem medresorskem usklajevanju, v katerem naj bi uskladili sporna vprašanja, šel v vladno obravnavo, v poslanskih klopeh naj bi se znašel spomladi.
Po podatkih statističnega urada je bilo v Sloveniji leta 2017 14.079 raziskovalcev in 7914 drugega osebja.
Ljubljana, 13. januarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
