Za nov študentski zakon bodo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) po navedbah Perana pripravili več kot 20 ukrepov oz. predlogov za izboljšanje položaja študentov. "ŠOS je med študenti pred kratkim zbiral predloge, kaj vse jih moti. V to se je v zelo kratkem času vključilo več kot 500 študentov in nam zaupalo svoje stiske," je v intervjuju pojasnil Peran.
Kot je razkril, bodo med drugim predlagali 70-odstotno zvišanje državnih štipendij, bivanje v študentskih domovih pa bi uredili tudi za študente višjih šol. Med predlogi bo tudi reševanje problematike študentskih domov, ukinitev starostne diskriminacije pri več politikah, na primer študent po 26. letu mora plačevati zdravstveno zavarovanje ne glede na to, da še vedno študira in ne hodi v službo, subvencioniranje študentske prehrane tudi v poletnih mesecih, dostop do študentske prehrane tudi študentom, prejemnikom invalidske pokojnine in izvzetje kadrovskih štipendij iz obdavčljivih dohodkov po zakonu o dohodnini in dohodkov iz študentskega dela.
Predlog zakona bo študentska organizacija sama vložila v parlamentarni postopek, za kar bo morala zbrati 5000 podpisov. Peran pričakuje, da bodo zakon spisali do konca januarja, nato marca zbirali podpise in ga predvidoma aprila prihodnje leto posredovali državnemu zboru.
Predsednik ŠOS obžaluje, da v Sloveniji nimamo takšne štipendijske politike, ki bi omogočala vsem dostop do izobraževanja. "Bogatim ni težko plačati nekoliko več, tistim iz socialno šibkejših okolij pa je študij vedno bolj onemogočen," pravi in dodaja, da je prav zaradi tega študentsko delo pomembno, ker omogoča študij vsem.
A v ŠOS bi si po Peranovih besedah želeli, da študentsko delo ne bi bil socialni korektiv, ampak namenjeno le nabiranju delovnih izkušenj. "A dokler bodo štipendije tako nizke, kot so danes, povprečna namreč znaša okoli 120 evrov, pač rabimo študentsko delo," je poudaril. Zato tudi želijo, da se štipendije zvišajo vsaj za 70 odstotkov.
Tako bodo študenti po njegovem prepričanju dejansko lahko študirali, ne pa razmišljali, kako preskrbeti sebe in na račun dela zanemarjali študij. Zato je pozdravil dvig minimalne urne postavke za študentsko delo s 4,89 evra bruto v letu 2020 na 5,40 evra bruto, ki ga mora DZ po vetu državnega sveta znova potrditi DZ.
Spomnil je, da so v ŠOS v postopku sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ večkrat opozorili, kako pomembno je študentsko delo in da naj se poslanci z njim ne igrajo ter da pri morebitnih spremembah vključijo vso zainteresirano javnost. Prav tako so v ŠOS izpostavili potrebo po raziskavah o tem, kako bi dvig urne postavke vplival na obseg in povpraševanje študentskega dela.
"Poleg tega tudi ni analize o študentskem delu, kolikšna je povprečna urna postavka, kje je višja, kje nižja, za to bi moralo poskrbeti ministrstvo za delo ali politična stranka, ki se odloči spreminjati študentsko delo. ŠOS je že večkrat izkazal interes za sodelovanje pri taki raziskavi," je dejal.
O tem, kaj si želijo od vlade, je predsednik krovne študentske organizacije izpostavil več konkretnih zavez in zakone za reševanje študentske problematike. "Vse prevečkrat vidimo delovne skupine, ki pripravljajo neke zakone in delo teh se vleče in vleč, na koncu pa redko kdaj sploh pridemo do kakšnega zakona," je opozoril in izrazil željo, da bi vlada imela pogum in sprejela pozitivne politike za lepše življenje študentov.
Največja želja ŠOS je, da bi v času konjukture uredili najbolj pereča vprašanja, to so štipendije in študentski domovi.
Peran je sicer omenil, da so se z Mladinskim svetom Slovenije pridružili pozivu vladi, da razreši to problematiko, v ponedeljek so se tudi sestali predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Ta jim je obljubil, da bo finančni minister pripravil poroštveni zakon, preko katerega bodo tisti, ki so izpadli iz pridobivanja bančnih posojil, dobili državno poroštvo, da ga lahko dobijo.
V nadaljevanju se je Peran dotaknil tudi vse pogostejših očitkov o nepravilnostih, s katerimi se sooča študentska skupnost. Gre za številne anomalije, visoke zaslužke vodstev študentskih organizacij, zato je bila tudi sprejeta novela zakona o skupnosti študentov, ki je začela veljati 19. oktobra in ki naj bi zajezila tudi nepregledno porabo študentskega denarja. Letos so izstopale tudi volitve v študentski zbor na primorski študentski organizaciji (ŠOUP).
"Zavedamo se odgovornosti glede na to, da razpolagamo s študentskim denarjem. V preteklosti je marsikdaj prišlo do nepravilnosti, zato je toliko bolj pomembno, da trenutni vodje študentskih organizacij prepoznamo to in da v največji možni meri preprečimo nove nepravilnosti," je dejal.
Študentskih organizacij skupaj s klubi je skoraj 60, letno izvedejo več kot 2000 projektov. V ŠOS verjamejo, da se bo še kdaj morda v prihodnosti kakšna manjša zadeva lahko zgodila, da pa bodo to manjše in popravljive napake. Z novelo zakona o skupnosti študentov bo njihovo poslovanje in delo, kot pravi, še preglednejše in javno dostopnejše, omejile se bodo plače zaposlenim, ŠOS in njene organizacijske oblike se bodo morale držati zakona o javnem naročanju itd.
Predsednik ŠOS sicer težko komentira volitve v neki drugi študentski organizaciji. A kolikor je bil seznanjen, so volitve v ŠOUP potekale po vseh pravilih. Glede afer pri pedagoškem kadru in izplačilih dodatkov pa je izrazil obžalovanje, ko študenti vidijo, da profesorji, ki naj bi bili nek njihov moralni vzor, po katerih naj bi se zgledovali, delajo takšne nepravilnosti, predvsem ker vsaj ena tretjina študentov živi v velikem socialnem pomanjkanju.
"Po drugi strani pa se zavedamo, da profesorji svoje znanje lahko na pozitiven način uporabljajo na trgu, tako da povezujejo raziskovanje, državo, trg, tudi nevladne organizacije, medije v neko celoto in študentom pomagajo tako pri pridobivanju informacij glede raziskav kot iskanju kasnejše zaposlitve," je še dejal Peran.
Ljubljana, 15. novembra (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
