c S

Študentsko delo: Dogovor o urniku in plačilu že pred začetkom dela

26.07.2019 Med poletjem študentje in dijaki nabirajo delovne izkušnje, pred začetkom dela pa se je treba dogovoriti o podrobnostih dela. Med drugim, opozarjajo študentski servisi, se je treba dogovoriti o neto in bruto znesku urne postavke, urniku in trajanju dela. Svetujejo pa tudi, da je dobro preveriti, ali je delodajalec reden plačnik.

Pred začetkom dela študentski servisi dijakom in študentom svetujejo, naj si zagotovijo napotnico. "V nasprotnem primeru se to delo smatra kot delo na črno," je za STA pojasnila Saša Praček iz e-Študentskega servisa.

Prav tako se je že pred začetkom dela treba uskladiti glede urnika dela, urne postavke, trajanja dela in ostalih podrobnostih, ki so odvisne od posamezne vrste dela. Pri urni postavki naj bodo študentje in dijaki pozorni tudi na neto in bruto vrednost postavke. Liza Smole iz Študentskega servisa Maribor je za STA opozorila tudi, da imajo študentje pravico do plačanega odmora za malico in plačanega uvajanja.

Študentski servisi pa opozarjajo, da mora dijak ali študent pred začetkom dela preveriti, ali je delodajalec reden plačnik. To lahko preverijo na portalu neplacniki.info. Na Študentskem servisu Maribor so dodali, da oglasov neplačnikov ne objavljajo in zanje ne izstavljajo napotnic.

Na e-Študentskem servisu pa so dodali, da za večino delodajalcev zaslužek založijo, tako študentje nakazilo dobijo takoj, ko podjetje odda obračun. "Glede na to, da 94 odstotkov vseh zaslužkov založimo, hkrati pa vodimo zelo striktno izterjavo, je zelo majhna verjetnost, da bi dijak ali študent ostal brez svojega zaslužka. V preteklem letu se je to zgodilo zgolj dvema študentoma od 10.000," je dodala Pračkova.

Minimalna postavka za študentsko delo sicer znaša 4,89 evra bruto oz. 4,13 evra neto. Pri tem je neto znesek tisti, ki ga študent oz. dijak dobi izplačanega. Iz razlike pa se krije prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se odšteje od bruto zneska in je obračunan po stopnji 15,5 odstotka.

Delodajalci so pri plačilu študentskega dela obremenjeni z dodatnimi 33,74 odstotka bruto izplačila. Kar pomeni, da mora delodajalec za plačilo študentu v višini 100 evrov izplačati 133 evrov, študent pa prejme 85 evrov.

Zavezanec za DDV pa obračuna in plača tudi DDV od opravljene storitve posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, torej od koncesijske dajatve (16 odstotkov) in dodatne koncesijske dajatve (dva odstotka). DDV se obračuna tudi od prispevkov delodajalca (15,74 odstotka), torej tistih prispevkov za socialno varnost, za katere je zavezanec za plačilo posrednik, ki jih zaračuna drugi osebi, h kateri je bil napoten dijak oziroma študent, piše na spletnih straneh ministrstva.

Kalkulatorji, ki omogočajo izračune, so na voljo tudi na spletnih straneh študentskih servisov.

Se pa študentu prizna tudi pokojninska doba. Izračun pokojninske dobe je vezan na povprečno mesečno bruto plačo, en mesec pokojninske dobe se prizna za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne plače. Torej se za zasluženih 840 evrov neto študentu prizna en mesec delovne dobe.

Poslanci Levice predlagajo zvišanje minimalne urne postavke za študentsko delo s 4,13 evra neto na 4,99 evra neto, predlog so v državni zbor po rednem postopku vložili 2. julija. V zakonu so predvideli tudi dodatek za nočno in nedeljsko delo ter delo za praznike.

Ljubljana, 24. julija (STA)


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.