Po besedah direktorja Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega deluje zasebna Osnovna šola Alojzija Šuštarja, Antona Česna je predlog sprememb zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je v javno obravnavo poslalo ministrstvo, v nekaterih delih precej nejasen. Kljub temu je po njegovih besedah iz njega mogoče razbrati, da bi država zasebnim osnovnim šolam obvezni del javnega programa financirala v celoti, razširjenega dela javnega programa pa ne bi financirala. Slednje pa ne bo veljalo za tiste, ki jih ima šola že vpisane, in tiste, ki jih bo vpisala v naslednjem šolskem letu. Za te bi obvezni del financirala 100-odstotno, razširjeni pa 85-odstotno.
Za tiste, ki bodo vpisani po šolskem letu 2019/2020, tak predlog po Česnovih navedbah nedvoumno pomeni zmanjšanje financiranja javnega programa, in sicer z okoli zdajšnjih 85 na 65 odstotkov, kar je po njegovih besedah v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Slednja namreč določa, da mora država celoten javni program v zasebnih osnovnih šolah financirati enako kot v javnih, to je 100-odstotno, je opozoril.
Predlog je po njegovem mnenju sporen tudi zato, ker postavlja dodatne ovire za ustanavljanje novih zasebnih osnovnih šol. "Lahko se tudi celo zgodi, da bo ministrstvo na podlagi določenih sprotnih ugotovitev popolnoma zablokiralo financiranje posamezne zasebne osnovne šole," je izpostavil.
Česen ne razume, zakaj država ne bi financirala razširjenega programa, ki med drugim vključuje jutranje varstvo, popoldansko bivanje, dodatni dopolnilni pouk ipd., saj gre za vsebine, ki jih mora zasebna osnovna šola obvezno ponuditi učencem. Zanika tudi navedbe nekaterih, da ustavna odločba določa, da državi ni treba financirati razširjenega programa. "V odločbi piše, da državi ni treba financirati tistega razširjenega programa, s katerim šola zasleduje svoje partikularne interese, kot je npr. v primeru katoliške zasebne osnovne šole pouk vere in kulture. Jutranje varstvo in podaljšano bivanje pa v ta del ne sodita. Država ju financira in sta tudi sestavni del javnega programa," je dodal.
Da razširjeni program, ki vključuje jutranje varstvo in popoldansko bivanje, ni del programa, s katerim šola zasleduje svoje partikularne interese in ga državi ni treba financirati, je februarja letos povedal tudi nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec, sicer sodnik poročevalec v zadevi, v kateri je ustavno sodišče odločalo o načinu financiranja zasebnih osnovnih šol. Če bi podaljšano bivanje in dopolnilni pouk financirali samo na javnih šolah, bi to pomenilo "neutemeljeno diskriminacijo otrok", je dejal.
Kokalj: Počasi sem izgubil vsakršno upanje v pravno državo
Da predlog ministrstva ne izpolnjuje ustavne odločbe, meni tudi ravnatelj Osnovne šole Montessori Ljubljana Pavel Demšar. Opozarja namreč, da predlog zasebnim šolam zmanjšuje financiranje, medtem ko je odločba ustavnega sodišča določa nekaj povsem nasprotnega. Opozoril je tudi, da predlog zaostruje pogoje za ustanavljanje zasebnih osnovnih šol: "Sprašujem se, zakaj postavljati dodatne ovire za ustanavljanje zasebnih šol, glede na to, da v Sloveniji ne dosegamo niti desetino evropskega povprečja zasebnih osnovnih šol".
Financiranje, kot ga predlaga ministrstvo, bi po njegovih besedah njihovi šoli zdajšnje državno financiranje javnega programa z zdajšnjih 85 znižalo na okoli 65 odstotkov. Opozoril je, da bodo morali na njihovi šoli zvišati šolnine, če bo tak predlog obveljal, kar bo tistim z nižjimi dohodki onemogočilo dostop do njihove šole.
Predlagatelj ustavne pobude glede financiranja zasebnih osnovnih šol Anton Kokalj predlog sprememb zakona ocenjuje kot nagajanje države staršem otrok v zasebnih osnovnih šolah in nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča. Upa, da bo gordijski vozel presekalo ustavno sodišče in čim prej odločilo o njihovem predlogu, naj ustavno sodišče samo določi način izvajanja odločbe ustavnega sodišča.
A tudi pri tem, kot pravi, počasi že izgublja vsako upanje v pravno državo. "Pobudo za oceno ustavnosti trenutnega financiranja sva z ženo vložila že leta 2012, pa se do danes ni spremenilo še nič. Vmes so otroci tudi že končali osnovno šolo," je opozoril.
Ministrstvo: Pri pripravi sprememb smo izhajali iz ustavne odločbe
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pa vztrajajo, da predlagane spremembe ustrezno rešujejo odločbo ustavnega sodišča, saj da so pri pripravi sprememb izhajali tako iz odločbe kot njene obrazložitve.
Kot so pojasnili, predlagani način financiranja izhaja iz odločbe ustavnega sodišča, "ki jasno opredeljuje dolžnost države, da financira program, katerega elementi so obvezni in predpisani za vse šole". Na vprašanje, ali jutranje varstvo in popoldansko bivanje sodita v ta program, pa odgovarjajo le, da po zakonu "zasebna šola svoj program sprejme sama, strokovni svet pa presoja njegovo ustreznost v smislu javne veljavnosti".
Predsednik vlade Marjan Šarec je v nedavnem pogovoru za Reporter v zvezi s predlagano rešitvijo sicer dejal, da je bil dogovor, da bo minister Jernej Pikalo pripravil tako rešitev, ki bo sodbo ustavnega sodišča upoštevala: "Tudi moje pričakovanje je tako". Na vprašanje, ali je predlagana rešitev koalicijsko usklajena, pa je odgovoril: "Gospod Pikalo je rešitev že predstavil v koaliciji. Pričakujem, da bo pripravil rešitev, ki bo na ustavnem sodišču sprejeta oziroma da to pri morebitnem vnovičnem odločanju ne bo ugotovilo, da ni ustavna."
Ljubljana, 29. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
