"Težko je na splošno oceniti položaj delavcev v Sloveniji," je v pogovoru pred 1. majem poudarila profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, ki se ukvarja z delovnim pravom.
Slovenija ima po njeni oceni primerno delovno zakonodajo: "Če bi sodili po slovenski zakonodaji, je položaj delavcev dober. Pri mnogih delodajalcih, ki spoštujejo delovno zakonodajo in ki so vezani tudi s kolektivnimi pogodbami, je položaj delavcev tudi dejansko sprejemljiv."
A je izvajanje zakonodaje vendarle problematično, to pa bi bilo mogoče odpraviti le z ustreznim nadzorom, za kar bi bilo nujno povečanje števila delovnih inšpektorjev, je prepričana Senčur Pečkova.
Ko gre za kršitve pravic iz delovnih razmerij, jo med drugim skrbi neplačevanje prispevkov, kar vlada sicer že rešuje tudi s spremembo zakonodaje, in kršenje delovnega časa, saj delavci pogosto delajo več, kot je dopustno. To se kaže v prekomernem nadurnem delu, v neenakomerno razporejenem delovnem času, ki tudi v obdobju za izravnavo preseže polni delovni čas, pa pri delih, ki se lahko opravijo s pomočjo informacijske tehnologije, pri čemer je pogosta zahteva delodajalcev, da so delavci tudi v prostem času dosegljivi preko telefona in elektronske pošte, je pojasnila.
Kot problematično sogovornica izpostavlja tudi nizko raven plač, ki je razvidna iz pregleda v kolektivnih pogodbah dejavnosti določenih izhodiščnih (najnižjih osnovnih) plač po posameznih tarifnih razredih.
Na vprašanje, kako v tej luči vidi napoved pogajanj o novem socialnem sporazumu, ki bodo zadevala tudi dvig plač v zasebnem sektorju (Gospodarska zbornica Slovenije predlaga 24-odstotni dvig povprečne bruto plače do leta 2025), je odgovorila, da gre za pozitiven premik. Pri tem je izrazila upanje, da bo pogajalska skupina, ki bo ustanovljena v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, uspela pripraviti dokument, ki bo zadovoljiv za vse strani.
V zvezi s plačami in drugimi pravicami bi bilo treba sicer zavoljo mnogih delavcev v dejavnostih brez kolektivne pogodbe skleniti novo kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti, "ki jo predlagajo sindikati in ki bi zajela vse zaposlene v zasebnem sektorju". "Menim, da problematike plač zgolj z višanjem minimalne plače, ki je le korektiv, ni mogoče rešiti. Prav tako je davčna razbremenitev, trenutno je aktualen regres, le del rešitve," je ocenila.
Pa z vidika delavskih pravic obstajajo kakšne razlike med delavci v zasebnem in javnem sektorju? Ko gre za plače, so bili javni uslužbenci v preteklih letih prizadeti z varčevalnimi ukrepi, je spomnila Senčur Pečkova. Kar se tiče varnosti zaposlitve, je položaj javnih uslužbencev po njenem mnenju boljši od položaja delavcev v zasebnem sektorju, ki so izpostavljeni tveganju odpovedi iz poslovnih razlogov. Sicer pa so glede nekaterih pravic na boljšem javni uslužbenci, na primer glede izobraževanja, glede drugih pa delavci v zasebnem sektorju, ki so denimo v primeru odpovedi pogodbe o zaposliti iz razloga nesposobnosti upravičeni do odpravnine, je dodala.
Nezadovoljstvo delodajalcev, ki že od zadnje reforme trga dela, sprejete pred šestimi leti, pozivajo k večji prožnosti trga dela, je medtem, tako pravnica, neutemeljeno, saj so k več fleksibilnosti za delodajalce prispevale tudi nekatere takratne zakonske spremembe. Da je slovenska zakonodaja glede možnosti odpuščanja po spremembi zakona o delovnih razmerjih (ZDR) bolj prožna od evropskega povprečja, pa kažejo tudi indeksi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), je opozorila.
"Tudi, na primer, glede organizacije delovnega časa ZDR delodajalcem omogoča precej prožnosti - z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa, začasno prerazporeditvijo delovnega časa in tako dalje. Tako da o pretirani togosti delovne zakonodaje ni mogoče govoriti," je prepričana.
Kot je nakazala v pogovoru, pa bi bilo nujno ukrepanje na področju prekarnih oblik dela, ki se širijo že več desetletij. Sem spadajo trajno opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi za določen čas, študentsko delo, agencijsko delo, delo samozaposlenih, ki ima vse znake delovnega razmerja, ne pa tudi pravic s tega naslova, delo pri podizvajalcih, in ne pri naročnikih, in tako dalje, je naštela.
Širjenje različnih neugodnih oblik dela se po njenih besedah uveljavlja tudi v javnem sektorju. Tak primer so čistilke, ki čistijo na ministrstvih, zaposlene pa so pri čistilnih servisih, pa študenti, ki jih zaposluje tudi država, je navedla.
"Mladim, ki vstopajo na trg dela, in delavcem, ki izgubijo zaposlitev, so pogosto na voljo le takšne oblike dela oziroma zaposlitve," je bila kritična.
"Pomembno je, da se vsem delavcem zagotovi dostojno delo, na kar je bilo opozorjeno že pred 100 leti, ko je bila ustanovljena Mednarodna organizacija dela. Čeprav je bilo takrat ugotovljeno, da trajnega miru na svetu ne bo brez socialne pravičnosti, vidimo, da si je za ta cilj potrebno prizadevati tudi danes, po 100 letih," je sklenila.
Ljubljana, 26. aprila (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
