EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

1.4.2019

Na posvetu o šolstvu pozivi k zagotovitvi učiteljeve avtonomije in odpravi administrativnih obremenitev

Na prvem javnem posvetu, ki ga je na temo prihodnosti vzgoje in izobraževanja pripravilo ministrstvo za izobraževanje, je bilo slišati predvsem pozive k sprejetju ukrepov za krepitev učiteljeve avtonomije in zmanjšanju njihovih administrativnih obremenitev. Gremo namreč v smeri popolne birokratizacije učiteljskega poklica, so opozarjali udeleženci.
"Lahko govorimo in sprejemamo kar koli, a če učitelju in ravnatelju ne damo prave družbene veljave in dovolj avtonomije, potem ne naredimo nič. Z učitelji se vse začenja in z njimi družba raste," je kot razlog, zakaj morajo učitelji dobiti več avtonomije, navedel nekdanji uradnik na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Boris Zupančič.

Učiteljica na osnovni šoli Paulina Ošlak je opozorila na težave zaradi vse večjih administrativnih obremenitev. "Namesto, da bi se vsak dan po oddelanem pouku posvetila pripravi na naslednji dan, moram izpolnjevati tabele o tem, kaj sem delala. To je naša sramota," je dejala. Ministrstvo je tudi pozvala, naj nemudoma "ukine preštevanje ur", kakor je poimenovala nov način določanja delovnega časa učiteljev. Učitelji namreč po njenih besedah niso mezdni delavci.

Janja Čolić iz društva učiteljev angleškega jezika je šla še nekoliko dlje. "Trenutno je stanje takšno, da gremo v smeri popolne birokratizacije učiteljskega poklica. Kako naj vzgajamo razgledane državljane, če moramo pa sami slediti rigidnim postopkom?"

Generalni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je v zvezi z navedbami Ošlakove opozoril, da v trenutnih predpisih "ni ničesar, kar bi omogočalo štetje ur". "Kdor šteje ure, dela to na lastno roko in to ni v skladu z veljavnimi predpisi," je dejal.

V sindikatu si sicer po njegovih besedah želijo predvsem, da bi se v prihodnje več delalo na zaupanju v učitelja. Pri tem je kot zgled navedel Finsko. "Finski sistem temelji na zaupanju v učitelje, zaradi česar tam že od leta 1990 nimajo šolskih inšpekcij, in predpostavki, da je učiteljica odgovorna, da ve kaj dela in da hoče delati v dobro otrok. Če temu ni tako, imajo tudi dovolj orodij, da to preprečijo," je dejal.

Poleg poudarjanja po sprejetju ukrepov, ki bi učitelju prinesli več avtonomije in manj administrativnega dela, je bilo danes slišati še vrsto drugih predlogov, ki bi jih bilo treba vključiti v belo knjigo, ki jo pripravljajo na ministrstvu.

Profesorica v srednji šoli Patricija Frlež bi si želela prenovo in krepitev predmeta državljanska vzgoja v srednji šoli, saj da dijaki premalo poznajo delovanje političnega sistema in se posledično ne udeležujejo volitev. Potrebovali bi tudi nekonfesionalen predmet o religijah, ki bi dijake izobraževal za več medverske strpnosti, je dejala. Na posvetu navzoči minister za izobraževanje Jernej Pikalo je na to odgovoril, da ima zavod za šolstvo že naročilo, da "razvija državljansko vzgojo kot predmet za srednje šole".

Zaradi večje kakovosti pouka bi bilo treba po mnenju Frleževe največje dovoljeno število otrok v razredih znižati na 24, velikost šol pa prilagoditi tako, "da se bodo lahko na vsaki šoli vsi učenci naenkrat zbrali na eni kulturni prireditvi".

Po mnenju Štruklja in še nekaterih drugih udeležencev bi morala imeti bela knjiga nujno poglavje o profesionalnem razvoju učiteljev. Prenoviti bi bilo treba tudi učne načrte, ki so neusklajeni med seboj in prezahtevni za določeno starost, ter vzpostaviti sistem kakovosti vseh učnih gradiv, pa je dejal predsednik Zveze aktivov svetov staršev Anton Meden.

Današnja razprava, ki se je je udeležilo okoli 100 ljudi s področja vzgoje in izobraževanja, je po besedah ministra Pikala pokazala, da so vprašanja v šolstvu kompleksna in da jih je treba obravnavati z več vidikov. Obljubil je, da nameravajo prisluhniti danes izrečenim željam po večji avtonomiji učiteljev in njihovi manjši administrativni obremenitvi.

Današnjemu posvetu bo po njegovih besedah sicer sledilo še pet podobnih posvetov, ki jih bodo do junija (predvidoma na tri tedne) izvedli v različnih krajih po Sloveniji. Predloge, ki jih bodo slišali na njih, nameravajo nato skupaj s strokovnimi analizami, ki bodo opravljene, vključiti v belo knjigo. Ta bo prinesla temeljne usmeritve, kam želimo na področju šolstva v prihodnjih letih.

Ljubljana, 29. marca (STA) 

Arhiv

Zadnji članki

2019

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar