EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

22.3.2019

Poulična maturantska četvorka prej razdvaja, kot združuje

Tudi letos je pričakovati, da bodo maturantje maja zasedli slovenske ulice in zaplesali poulično četvorko. In tudi letos dogajanje predvsem v prestolnici spremljajo različni očitki organizatorjem in vprašanje, pod kakšnimi pogoji in po kakšni ceni se lahko maturantje udeležijo dogodka. V Urški pro zatrjujejo, da dogovor o ceni 10 evrov ostaja.
Zgodovina plesanja četvorke maturantov sega v leti 1997 in 1999

Poulična četvorka maturantov se je v Ljubljani prvič odvila leta 1997, nato pa leta 1999 v Novem mestu in Kamniku.

Leta 2001 so maturanti na zadnji šolski dan prvič zaplesali četvorko v Ljubljani, kar je bila ideja tedanjega lastnika plesne šole Urška Tomaža Ambroža. Leto kasneje so uresničili tudi njegovo idejo, da bi maturanti po vsej Sloveniji plesali četvorko istočasno na glasbo, oddajano preko radijskih valov. Odzvalo se je sedem velikih plesnih šol v Sloveniji, leta 2002 je tako padel prvi Guinnessov rekord.

Le nekaj mesecev kasneje je Ambrož kot koordinator projekta, nad katerim so bdeli skupaj s Plesno zvezo Slovenije, Maturantsko parado zaščitil kot blagovno znamko. Leta 2005 pa je Plesna zveza Slovenije zaščitila mednarodni projekt European Quadrille Dance Festival (EQDF), je za STA povedal koordinator projekta Rudi Kocbek. Ob tem je dodal, da plesanje četvorke na cesti ni slovenska iznajdba, saj na Dunaju to počnejo že precej dlje.

Maturantska parada v Ljubljani je plačljiva od leta 2016

Od tedaj v Sloveniji maturantje plešejo na ulici v organizaciji različnih plesnih šol in v okviru različnih projektov. Največ nejasnosti pa je vsako leto v prestolnici, kjer je konkurenca plesnih šol velika in se nekatere ne strinjajo s tem, da ima primat v Ljubljani plesna šola Urška pro.

Ta je dodatno povzročila slabo voljo, ko je pred leti naznanila, da bodo morali maturanti, ki tečaja četvorke ne obiskujejo pri njih, za udeležbo na četvorki plačati. Maturantska parada je bila namreč vsa leta prej, kljub visokim stroškom, brezplačna za vse maturante, je poudaril direktor podjetja Party - pro Boris Prokofjev. Ko pa je plesna šola Urška pro izgubila prevladujoč tržni delež v Ljubljani, so od drugih plesnih šol pričakovali, da bodo krile stroške udeležbe na paradi za svoje plesalce.

Jeseni 2016 so se tako predstavniki plesnih šol in zveze sestali pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. Dogovorili so se, da bo naslednjih pet let glavni organizator dogodka v Ljubljani plesna šola Urška pro, ostale plesne šole pa da naj Urški pro plačujejo po deset evrov na maturanta za kritje organizacijskih stroškov dogodka. Kot pravijo v Urški pro, tega dogovora posamezne plesne šole niso upoštevale.

Takrat so nekateri dijaki v Ljubljani, ki niso plesali pri Urški pro, dobili obvestila, da morajo za udeležbo na Maturantski paradi plačati 40 evrov. Tudi letos so nekateri dijaki opozorili, da jim Urška pro želi zaračunati 59 evrov in da jih izsiljuje. Dodali so tudi, da so jim na začetku šolskega leta na predstavitvi plesnega tečaja zatrjevali, da če ne bodo izbrali njihove plesne šole, da ne bodo mogli plesati na Maturantski paradi.

V plesni šoli Urška pro so očitke zavrnili. Navedli so, da je bil lani jeseni v soglasju z Jankovićem dosežen nov dogovor, da se lahko dijaki sami prijavijo na Maturantsko parado, ki bo 17. maja, neposredno pri Urški pro. Za tiste, ki se plesnih korakov ne učijo pri Urški pro, je cena deset evrov. Dogovora se v Urški pro dosledno držijo, so zagotovili. Znesek 59 evrov na udeleženca pa so v Urški, kot je pojasnil Prokofjev, junija lani navedli v svoji brošuri zgolj zaradi finančne konstrukcije.

Prijave na Maturantsko parado po besedah Prokofjeva sicer potekajo uspešno. Pričakujejo, da bodo letos presegli število udeležencev zadnjih let. Prijave bodo potekale še do konca aprila.

Pojasnil je tudi, da so pripravljeni naslednje parade izvajati s še širšim krogom partnerjev oz. plesnih šol iz cele Slovenije. "V duhu te vizije bomo takoj po zaključku letošnje prireditve in še pred poletnimi počitnicami, k sodelovanju povabili vse slovenske plesne šole in poskušali najti modus uspešnega sodelovanja v prihodnjih letih," so zapisali v Urški pro.

"Že od prvih izvedb, kakor tudi še danes, smo pri izvedbah Maturantske parade sodelovali z mnogimi partnerji, med katerimi so bile tudi plesne šole iz različnih krajev Slovenije. Že v zgodnjih fazah projekta je bila k sodelovanju povabljena Plesna zveza Slovenije, kot tudi plesne šole iz Ljubljane. Žal se iz nam neznanih razlogov za sodelovanje, ki bi zadovoljevalo vse strani, niso odločili. Od takrat plesna šola Urška Maturantsko parado organizira na enak način, kot od samega začetka," je zapisal Prokofjev.

Medtem pa Kocbek ne vidi smisla, da je Urška organizatorka četvorke, ker v plesni zvezi prednost organizacije dajo tisti plesni šoli, ki v mestu uči največ maturantov. Lani je tako četvorko v Mariboru organizirala plesna šola Salsero. Urška po njegovih trditvah v Ljubljani uči vsega 30 odstotkov maturantov. Situacija v Ljubljani se lahko po Kocbekovih besedah reši z eno potezo - da župan Janković izbere drugega organizatorja oz. plesni šoli Urška ne da dovoljenja za prireditev na mestni javni površini.

V ljubljanski občini razmišljajo o možnosti prevzema organizacije parade

V Mestni občini Ljubljana so za STA poudarili, da si ves čas prizadevajo, da bi vsi deležniki našli skupni jezik ter da bi zaradi maturantk in maturantov parada v Ljubljani bila izvedena. Ampak "glede na to, da se organizator velikokrat ne drži dogovora oziroma je ves čas potrebna kontrola in opozarjanje, kakor tudi da je vsako leto večje nezadovoljstvo vseh z organizatorjem", razmišljajo tudi o možnosti, da sami prevzamejo izvedbo maturantske parade.

V Urški pro očitke in zadržke plesne zveze vidijo v luči dejstva, da je predsednik plesne zveze Zoran Kljun sicer direktor njim konkurenčne plesne šole Bolero. Po besedah Urške pro plesna zveza ali katera njihova članica nima dovoljenja, da izvaja kakršno koli podobno prireditev.

Kljun je za STA očitano navzkrižje interesov zavrnil in dejal, da so v Boleru tako lani kot predlani upoštevali vse dogovore iz leta 2016 in poravnali vse račune, plesna zveza pa da je nosilka projekta EQDF, ki poteka v osmih državah, v okviru sekcije za plesno rekreacijo.

Ljubljana, 21. marca (STA)

Arhiv

Zadnji članki

2019

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar