"Nepojmljivo je, da država ne upošteva varuhovih priporočil," je ocenil Svetina in dodal, da očitno dosedanji način opozarjanja in dajanja priporočil ni bil dovolj. "Bomo pa poiskali še druge načine. Našli bomo kanale, po katerih bomo priporočila sporočili tistim, ki ne slišijo. Potem bodo slišali," je bil odločen.
Zanj je nesprejemljivo tudi, da država varuhu ne odgovarja v rokih. "Torej ovira njegovo delo," je poudaril. "Če ne odgovori niti varuhu, komu potem sploh odgovori?" se sprašuje. To bo po njegovih besedah tudi ena od točk pogovora s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, s katerim naj bi se sestala že kmalu.
Nadaljeval bo namreč utečeno prakso srečevanja s predstavniki oblasti in nosilci funkcij. "Nihče ne sme biti nedostopen. Vsi smo predstavniki ljudi, ne pa nek zunanji kozmos," je poudaril.
Slovenija je po njegovih besedah glede na ustavo socialna država in varuh nenehno opozarja oblasti, da je treba uveljavljati ustavno načelo socialne in pravne države. "Po drugi strani pa so človekove pravice prav na področju sociale še vedno prepogosto kršene, s čimer imamo pri varuhu precej dela," je spomnil.
Poleg tega je država vse manj solidarna do ljudi, medtem ko so njeni prebivalci med seboj zelo solidarni, ugotavlja. "Moj namen je, da bom državo še bolj spodbujal k solidarnosti," je povedal.
Slovenija se mu ne zdi pretirano represivna, po njegovi oceni pa je varna država. Tega se premalo zavedamo, meni. A hkrati je posvaril, da v imenu varnosti ne smemo pristajati na to, da se kršijo človekove pravice. V imenu navidezne varnosti in navideznega udobja smo se namreč pripravljeni odpovedati marsikateri pravici, tako denimo pri varovanju osebnih podatkov, ugotavlja.
Zelo hitro nas lahko zanese tudi na svetovnem spletu, se je strinjal. Problem se mu zdi zlasti skrivanje za anonimnostjo. "Ljudje se na internetu velikokrat spustijo v nekulturen dialog, pri čemer se skrivajo za anonimnostjo, a so hkrati pripravljeni deliti svoje osebne podatke z operaterjem in se odpovedujejo pravicam do svojih osebnih podatkov. Tu je paradoks," je opozoril.
Pri razpravi o meji med svobodo govora in sovražnim govorom Svetina izpostavlja pomen kulture dialoga. "Svoboda izražanja je varovana le do meja varstva drugih človekovih pravic in svoboščin in pravic drugih, je dejal.
Tudi center za človekove pravice, ki ga vzpostavljajo pri varuhu in bo v skladu z zakonodajo med drugim skrbel za promocijo človekovih pravic, bo po njegovih zagotovilih namenil posebno pozornost tudi kulturi dialoga.
Svetina se je v pogovoru dotaknil tudi izzivov varuha pri dostopnosti do ljudi, ki se znajdejo v težkem položaju, a se ne želijo izpostavljati, pomoči ne poiščejo ali jo celo odklanjajo. Rešitev vidi predvsem v intenzivnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami, ki poznajo razmere na terenu in do ljudi pristopajo individualno.
Ljudem je treba povedati, da "ni nič narobe, če poiščejo pomoč, ampak celo nasprotno - pomagali bodo k boljši družbi, ker bomo lažje opozarjali na tovrstne težave", je opozoril novi varuh, ki verjame, da je ljudi mogoče motivirati k dobremu ravnanju in jim je življenje mogoče olajšati. "V državi že obstajajo določeni mehanizmi, ki jih je treba pohvaliti in tudi uporabiti," je pozval. Ob tem je zagotovil, da tudi sam ne bo sedel v pisarni, pač pa bo šel na teren in opozarjal na težave in nepravilnosti. Želi si, da bi z dejanji dokazal, da je varuh lahko avtoriteta.
Potem ko je 24. februarja začel svoj šestletni mandat, se je ločeno že sestal s predsednikoma ustavnega in računskega sodišča, ustanov, ki sta tako kot varuh predvideni v ustavi. Vsi trije so se strinjali, da sedanja ureditev, po kateri jim sredstva določajo tisti, katere nadzirajo, ni ustrezna. "Morali bi biti finančno neodvisni od države, kar zdaj nismo," je izpostavil.
"Varuh ima denimo v povezavi z ministrstvom za finance, ki mu odmerja sredstva, odprtih več pobud. Grize roko, ki mu daje kruh, ampak naša naloga je prav opozarjati in gristi to roko," je ilustriral.
Pobuda SD, da bi zakonske predloge pošiljali k varuhu na preverbo z vidika spoštovanja človekovih pravic, se mu zdi pozitivna, preventiva je vedno smiselna, poudarja. Skladnost zakonov s človekovimi pravicami varuh sicer v določenih primerih že preverja, po navadi na zaprosilo ministrstev. Sicer pa morajo javni uslužbenci poznati človekove pravice in že pri snovanju predpisov upoštevati njihovo skladnost s človekovimi pravicami, je dodal.
Pred majskimi evropskimi volitvami je dejal, da EU ne sme biti strpna do držav, kjer se kršijo človekove pravice. Vse države članice so tudi ratificirale evropsko konvencijo o človekovih pravicah, je spomnil. "Tukaj mora EU jasno pokazati svojo politično voljo in moč," je dejal.
Sicer pa je Svetina prepričan, da opozarjanja na človekove pravice ni nikoli preveč. Tako bi si želel, da bi bili tudi mediji pozorni na vse pomembne teme, ne le na odmevne. Ob tem je kot primer izpostavil neuresničeno ustavno pravico dostopa do pitne vode v nekaterih lokalnih skupnostih.
Ljubljana, 08. marca (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
