Odrasli bi se morali skupaj z otroki učiti o modernih tehnologijah. S svojim otrokom bi morali tudi odigrati kakšno računalniško igrico, pokazati zanimanje za to, kaj dela na računalniku, meni Klančnik, zaposlen kot specialist na Europolu. "Strašenje otrok s prepovedmi ali da jim bomo pobrali vse naprave, je neuspešna metoda," je dejal. Po njegovih besedah staršem ni treba postati strokovnjak za vse moderne programe in aplikacije, ki so aktualne med mladimi. Je pa pomembno, da vedo, katere so popularne, da "razumejo jezik, ki ga govorijo njihovi otroci".
Klančnik, ki je v preteklosti vodil oddelek za mladoletniško kriminaliteto pri Generalni policijski upravi, se je pred dobrim letom dni pridružil Europolu, agenciji kazenskega pregona Evropske unije. Europol članicam EU ter sodelujočim državam nudi svoje znanje, opremo in koordinacijo preiskav. "Ko govorimo o zlorabah otrok v povezavi z internetom, lahko pri Europolu povežemo preiskovalce, informacije, celo dokaze," je pojasnil Klančnik.
Razširjenost interneta je spremenila tudi načine izvršitve kaznivih dejanj, povezanih s spolnim izkoriščanjem otrok, je dejal Klančnik. Kot opažajo pri Europolu, velikih kriminalnih mrež skoraj ni več, ampak se storilci združujejo v manjše skupine. Obvladajo moderno tehnologijo, zato so bolj zaščiteni in jih je tudi težje izslediti.
"Običajno gre za osamljene uporabnike, ki na spletu iščejo somišljenike, si izmenjujejo 'gradiva', torej posnetke spolnih zlorab otrok. Prikazujejo si jih kot trofeje. Delijo si znanja o tehnologijah, pogovarjajo se, kako se izogniti organom pregona. Dandanes kriminalci uporabljajo anonimizacijska orodja, šifriranje, navidezna zasebna omrežja, druga orodja za anonimno komunikacijo in še in še," je izzive preiskovanja teh kaznivih dejanj opisal sogovornik.
Poleg dejanj teh posameznikov se odvijajo tudi komercialne oblike zlorab otrok, kamor pri Europolu štejejo izsiljevanje za spolne namene, zlorabe otroka na daljavo v živo (live streaming child abuse) ter grooming celotnih družin v revnejših delih sveta.
"So družine v manj razvitih državah sveta, ki zaradi preživetja pristanejo na takšne in drugačne oblike izkoriščanja njihovih otrok. Ena od težav pri dokazovanju tovrstnih kaznivih dejanj pa je, da so zneski, ki jih nakazujejo tem družinam, tako nizki, da preiskovalci pred pravosodnimi organi težko utemeljujejo, da gre res za sporna plačila za ta kazniva dejanja. Še zlasti, ko v takih primerih skorajda ni slikovnega gradiva," je izpostavil sogovornik.
Europol ne le podpira nacionalne preiskave, dejaven je tudi na področju preventive. Tako so skupaj z drugimi evropskimi policijskimi institucijami, tudi v Sloveniji, zagnali kampanjo Say NO oz. Reci NE https://bit.ly/2ts5Azd. "V kampanji smo ponudili tudi pojasnila, kaj storiti, če se znajdeš v taki situaciji oz. kako pomagati prijatelju, ki se mu to dogaja. Kampanja je bila zelo dobro sprejeta in z njo nadaljujemo," je pojasnil Klančnik.
Število prijav o kaznivih dejanjih spolnih zlorab preko spleta pa narašča, kažejo podatki, ki jih Europol za 18 držav članic EU pridobiva od HSI, preiskovalne agencije ameriškega ministrstva za domovinsko varnost. "Lani smo za teh 18 držav iz ZDA prejeli 144.500 prijav, jih obdelali in posredovali dotičnim državam v preiskovanje. Ta številka pomeni 350-odstotni porast števila prijav v primerjavi z letom 2017 in trend še raste," je opozoril Klančnik.
Nekaj novih ovir pri preiskovanju spletnih kaznivih dejanj, tudi zlorab otrok, je nacionalnim preiskovalcem posredno prinesla uveljavitev splošne uredbe EU o varstvu podatkov. "Uredba je zelo pomemben del zakonodaje na področju zaščite zasebnosti ljudi in prav je, da obstaja. Ima veliko pozitivnih učinkov na zasebno življenje vsakega posameznika," je sicer poudaril Klančnik. Težava za preiskovalce pa je, da od njene uveljavitve na primer podatek o lastniku spletne domene oz. njegovem naslovu ni več javno dostopen. Gre za t. i. nenamerno posledico, ki je zakonodajalec z uvedbo te uredbe ni mogel predvideti, preiskovalci pa teh podatkov sploh ne morejo več preverjati," je opozoril Klančnik.
"Lahko se zgodi, da bo nek storilec nadaljeval s svojimi dejanji še toliko časa, kolikor ga bomo izgubili pri pridobivanju podatkov o lastniku domene ali o tem, v kateri državi se ponudnik internetnih storitev nahaja. Pravzaprav ti podatki preko t. i. WHOIS zbirke sploh niso več dostopni, čeprav so bili do nedavno javni. So pa ti podatki bistven element spletne odgovornosti in javne varnosti," je poudaril sogovornik.
"Že opažamo, da se kakšne nacionalne preiskave ustavljajo, ker ni drugih relevantnih informacij za njihovo nadaljevanje," je opozoril Klančnik, ki si želi, da bi bili ti podatki zopet dostopni, vsaj začasno, saj je njihova objava v javnem interesu. Kot je povedal, tečejo strateški pogovori glede tega in upajo, da se bo našla rešitev.
Ljubljana, 15. februarja (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
