EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

3.9.2018

Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Ali lahko učitelj svojim učencem predvaja pesem v razredu ali je to v nasprotju z avtorskim pravom? Zakaj jo lahko ponekod zakonito predvaja samo z zgoščenke, ne sme pa je predvajati s posnetka, ki je na voljo na spletu? Ali lahko učitelj za namene izobraževanja pripravi, predstavi in objavi predstavitev, v katero vključi videoposnetke ali druga tuja avtorska dela? Ali lahko takšno predstavitev svojim učencem ali svojim kolegom pošlje po e-pošti? Ali jo lahko razširja prek socialnih omrežij?

Odgovori na ta vprašanja so odvisni od avtorskopravne zakonodaje, ki v določenih državah takšna dejanja dovoljuje na podlagi izjem in omejitev od avtorske pravice, v drugih pa je za vsa ali vsaj nekatera od teh dejanj treba pridobiti dovoljenja avtorja oziroma imetnika pravic.

Avtorsko pravo korenito vpliva na načine, kako se otroci, dijaki in študentje izobražujejo ter kako lahko učitelji, profesorji in znanstveniki poučujejo oziroma uporabljajo avtorska dela pri svojem delu. Izjeme od avtorske pravice za namene izobraževanja so rezultat tehtanja med interesi avtorjev oziroma imetnikov pravic do plačila za uporabo avtorskih del na eni strani in interesi javnosti po dostopnem, odprtem in kakovostnem izobraževanju na drugi.

Široke in pravno jasne izjeme oziroma omejitve avtorske pravice omogočajo učiteljem in profesorjem, da se z avtorskim pravom, ko vstopijo v učilnice, ne obremenjujejo, ampak izvajajo zgolj svoje temeljno poslanstvo, ki je kakovostno poučevanje učencev.

Izobraževalni sektor v Evropski uniji si že dalj časa prizadeva, da bi se avtorsko pravo v EU prilagodilo potrebam sodobnega časa. Žal so trenutni predlogi, ki so tik pred sprejemom v trialogu med Evropsko komisijo, Svetom EU in Evropskim parlamentom, slabi. Mogoče je še čas, da evropski zakonodajalci spoznajo, da avtorsko pravo ključno vpliva tudi na kakovost izobraževanja, in zato bolje prisluhnejo šolnikom ter v imenu javnega interesa prilagodijo zakonodajo njihovim potrebam.

Velike razlike v pravnih ureditvah držav članic EU

Nekatere zakonodaje držav članic EU omogočajo skorajda neomejeno brezplačno uporabo avtorskih del v učnih procesih, če taka uporaba ni komercialna (na primer Estonija), druge so pri tem bolj omejevalne in omogočajo uporabo avtorskih del le v omejenem obsegu, pri čemer se močno zanašajo na pravico citiranja (na primer Slovenija in Nemčija). Kar 15 držav članic EU danes pozna brezplačne izjeme za izobraževanje, čeprav med obsegom izjem obstajajo bistvene razlike. Te razlike so rezultat različnih pravnih tradicij in različnih implementacij splošne izjeme za izobraževanje iz člena 5(3)(a) Direktive 2001/29/ES. Ta je sicer zasnovana široko in odprto, ker pa ni obvezna, jo smejo države članice tudi povsem izpustiti. Zaradi nastalih razlik je delovanje enotnega trga, na katerem se vse bolj pogosto spletajo čezmejne povezave med izobraževalnimi ustanovami in njihovimi učenci, neučinkovito. Izjema za izobraževanje je zato eno izmed področji, ki naj bi v aktualni reformi avtorskega prava, katere deklaratorni namen je prav povečanje učinkovitosti notranjega trga, imelo posebno pozornost zakonodajalca.

Reforma avtorskega prava v EU

Evropska komisija je v stalnem procesu posodabljanja avtorskega prava. Trenutno aktualno reformo je Komisija predlagala septembra 2016, ko je objavila paket zakonodajnih predlogov, katerega del je tudi predlog direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (v nadaljevanju predlog direktive).

Na nujnost reforme avtorskega prava v EU opozarjajo številni deležniki, na primer avtorji, kolektivne organizacije, založniki, uporabniki interneta, RTV-hiše, telekomunikacijski operaterji, osebe z invalidnostmi, gospodarske družbe, startupi oziroma zagonska podjetja, mediji, knjižnice in arhivi, šolniki idr. Tudi izobraževalni sektor oziroma šolniki so ena izmed skupin, ki si je od reforme obetala veliko, saj je pričakovala učinkovite rešitve, ki bi najmanj dekriminalizirale sodobne prakse poučevanja in oblikovale pravno jasno okolje, ki bi spodbujalo uporabo sodobne tehnologije pri pouku oziroma omogočalo prosto uporabo avtorskih del pri poučevanju za nekomercialne namene tudi s pomočjo digitalnih tehnologij.

- Predlog direktive Evropske komisije

Evropska komisija je glede uporabe avtorskih del za namene izobraževanja v 4. členu predloga direktive na zadovoljstvo šolnikov sicer predlagala izjemo od avtorske pravice (prvi odstavek 4. člena), na podlagi katere bi bila dovoljena digitalna uporaba del za namen ilustracije pri poučevanju v nekomercialne namene. Države članice bi se lahko odločile za brezplačno izjemo ali pa bi določile, da so imetniki pravic upravičeni do pravičnega nadomestila zaradi uporabe njihovih del v skladu z izjemo (četrti odstavek 4. člena). Na kakšen način naj bi se določilo takšno nadomestilo ter komu in na kakšen način naj bi se plačevalo (imetnikom pravic neposredno ali prek kolektivnih organizacij), pa predlog direktive ni predvidel.

Bistvena pomanjkljivost predloga direktive, ki naj bi prav s harmonizacijo izjem povečeval učinkovitost notranjega trga, je, da državam članicam ne bi bilo treba urediti izjeme v primerih, kadar so na njihovem nacionalnem trgu dostopne licence, ki jih izobraževalnim ustanovam ponudijo imetniki pravic (drugi odstavek 4. člena). S sklenitvijo licenčnih dogovorov bi izobraževalne ustanove na pogodbeni ravni in odplačno uredile prenos ustreznih avtorskih pravic za uporabo del. Predlog pri tem ni vseboval nikakršnih smernic, ali naj bi se takšno licenciranje izvajalo prek kolektivnih organizacij ali s sklepanjem pogodb z založniki ali celo s posameznimi avtorji, kadar ti niso zastopani kolektivno.

Sistem licenciranja bi izobraževalne institucije obremenil finančno in administrativno, obenem pa bi jih potencialno lahko izpostavil omejitvenim pogodbenim zavezam, ki bi šolam nalagale še vse kaj drugega kot zgolj obveznost plačila. Kompleksen sistem razčiščevanja pravic bi lahko povzročil celo situacije, v katerih bi šole plačevale za uporabo del, ki bi jih sicer lahko prosto uporabljale na podlagi drugih izjem (na primer prek izjeme citiranja). Šole običajno nimajo pravnih svetovalcev, ki bi jim pomagali uveljavljati njihove interese v pogajanjih s kolektivnimi organizacijami in založbami, ki so na teh področjih izkušene in strokovno dobro podkovane. Nejasna ureditev ali celo nezmožnost šol, da si uredijo plačila licenc, bi neizogibno povzročila, da bi učitelji in učenci lahko celo opustili uporabo določenih vsebin, če bi se hoteli izogniti sankcijam zaradi potencialnih kršitev avtorskih pravic ...

Nadaljevanje članka za naročnike >> dr. Maja Bogataj Jančič in Saša Krajnc: Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja, ali na portalu Pravna praksa, 2018, št. 27

Arhiv

Zadnji članki

2019

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar