Število prvošolcev bo letos približno enako kot v lanskem šolskem letu, ko je prvi razred obiskovalo 21.850 otrok. S tem se že drugo leto nadaljuje vnovično padanje števila prvošolcev. V letih pred tem je namreč število prvošolčkov naraščalo, najvišje pa je bilo v šolskem letu 2016/2017, ko je bilo v 1. razred vpisanih 22.152 otrok.
Število osnovnih šol se v novem šolskem letu ne bo spremenilo, bo pa po do zdaj zbranih podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport začasno z delovanjem prenehala podružnična šola Podpreska, ki deluje v sklopu OŠ dr. Antona Debeljaka Loški Potok. Še naprej bo delovala podružnična osnovna šola Osilnica, ki jo bo obiskovalo pet učencev.
Največ novosti bo v osnovnih šolah
V vrtcih bodo zaradi sprememb zakona o vrtcih za pomočnika vzgojitelja z novim šolskim letom začeli uporabljati naziv vzgojitelj predšolskih otrok - pomočnik vzgojitelja. Uvaja se tudi možnost financiranja krajših programov, dolgih 240 ur, namenjenih izključno otrokom, ki leto pred vstopom v osnovno šolo niso obiskovali vrtca. Kot spodbuda staršem, da otroke vključijo v ta program, bo ta za petletnike brezplačen.
Največ novosti se letos obeta v osnovnih šolah. Po zadnjih podatkih zavoda za šolstvo bo predvidoma slaba tretjina oziroma 125 osnovnih šol začelo poskusno delno izvajati spremenjen razširjen program, kar bo največje spremembe prineslo pri izvajanju podaljšanega bivanja, kjer naj bi učencem omogočili predvsem dodatne ure gibanja. 19 šol bo spremenjen razširjen program poskusno izvajalo v celoti, kar pomeni, da se bodo učenci 7. razredov kot obvezen učili drug tuj jezik, učenci 1. razreda pa kot obvezen prvi tuj jezik.
Precejšnje spremembe bodo pri delovnem času učiteljev, ki po novem naj ne bi delali več ali manj, kot je njihova 40-urna tedenska delovna obveznost, njihove obveze pa naj bi bile od zdaj zapisane in načrtovane bolj jasno. Tako bodo morali ravnatelji ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa za vse zaposlene, z vsakim učiteljem posebej pa narediti tudi individualni letni načrt dela. Ta mora biti izdelan tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manjka ali presežka delovnih ur, kar do zdaj ni bilo ravno pravilo. Kot je slišati, spremembe na nekaterih šolah spremljajo precejšnje težave in tudi pomisleki, bo pa šele praksa pokazala, ali so prinesle želene rezultate ali ne.
Kar nekaj ravnateljev, predvsem manjših šol in šol s podružnicami se v teh dneh sooča tudi z vprašanjem, kako nadomestiti učitelje, ki so poučevali predmete, za katere niso strokovno usposobljeni oziroma kako takšnim učiteljem zaradi sprememb zagotoviti zadostno učno obveznost. Z novim šolskim letom namreč poučevanje predmetov z neustrezno smerjo izobrazbe ne bo več mogoče. Na ministrstvu večjega števila presežnih učiteljev zaradi tega ne pričakujejo, s posameznih šol pa je slišati, da so nekateri učitelji ostali brez polne učne obveznosti in bodo morali delati skrajšani delovni čas, nekateri so zamenjali šolo ali celo opustili učiteljski poklic.
Z novim šolskim letom se za učitelje znova začenja še boj za višje plače, ki so ga prekinili potem, ko je spomladi padla vlada Mira Cerarja. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) napovedujejo odmrznitev stavke in obnovitev zahtev takoj, ko bo delo prevzela nova vlada. Med drugim še naprej zahtevajo višje plače, ureditev položaja razrednika in višji regres za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.
Obetajo se novi srednješolski programi in razširitev vajeništva
V srednjih šolah se spremembe obetajo, ko gre za polnoletne dijake. Po novem bodo starši teh dijakov potrebovali njihovo soglasje, če bodo želeli vpogledati v njihove ocene ali pridobiti kakšno drugo informacijo o njihovem šolanju (razen informacije o statusu). Prav tako si bodo lahko polnoletni dijaki sami opravičili izostanek od pouka. Na šolah težav, kjer gre za urejene družine, ne pričakujejo, bi pa te lahko nastopile tam, kjer med dijaki in starši ne vladajo najboljši odnosi.
Nekatere srednje šole bodo jeseni začele izvajati nove izobraževalne programe: na Šolskem centru Ravne na Koroškem začenjajo s programom Farmacevtski tehnik, na Šolskem centru Šentjur s programom Veterinarski tehnik, na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran s programom Elektrikar, na Srednji tehniški šoli Koper s programom Mehatronik operater, na Gimnaziji Brežice s programom Gimnazija - športni oddelek, na Šolskem centru Celje pa s programom Ustvarjalec modnih oblačil.
Obeta se tudi širitev mreže šol in izobraževalnih programov, ki bodo izvajani v vajeniški obliki. To bodo programi mizar, kamnosek, oblikovalec kovin - orodjar, gastronomske in hotelirske storitve, steklar, slikopleskar - črkoslikar, papirničar in strojni mehanik.
V novem šolskem letu 14 prostih delovni dni
V novem šolskem letu bodo imeli osnovnošolci in dijaki prostih 14 delovnih dni, pri čemer bodo morali dva prosta dneva nadomeščati v soboto. Prvič bodo doma za jesenske počitnice, ki bodo trajale od 29. oktobra do 2. novembra. Znova jim ne bo treba v šolo od 24. decembra do 3. januarja 2019. 24. december, ko bi morali imeti pouk, bodo sicer nadomeščali v soboto, 29. septembra.
Zimske počitnice bodo za učence in dijake iz vzhodne Slovenije od 18. do 22. februarja, za učence in dijake iz zahodne Slovenije pa od 25. februarja do 1. marca. Prvomajske počitnice se bodo začele 27. aprila in bodo trajale do 2. maja. Prost bo tudi petek, 3. maja, ki pa ga bodo nadomeščali v soboto, 11. maja. V soboto bo pouk potekal še 2. februarja. Le tako je namreč mogoče zagotoviti zadostno število dni pouka, ki jih predpisuje zakon.
Ljubljana, 30. avgusta (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
