c S

Z novim šolskim letom tudi nova pravila štipendiranja

20.08.2018

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1B), ki velja že od sredine maja 2018, je prinesel vrsto sprememb pri štipendiranju, ki se bodo upoštevale že pri dodeljevanju štipendij za šolsko leto 2018/2019.

V skladu s spremembo 3. člena Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) je štipendija pravica do denarnega prejemka, ki vključuje osnovno štipendijo in morebitne dodatke, če štipendist izpolnjuje zakonske pogoje. Štipendije se dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Pri tem se državna štipendija, Zoisova štipendija in štipendija za Slovence v zamejstvu in po svetu dodelijo za raven izobraževanja, ki je višja od že dosežene ravni, štipendije za deficitarne poklice, štipendije Ad futura in sofinancirane kadrovske štipendije pa se dodelijo za posamezen izobraževalni program.

Vlagatelj vloži vlogo za dodelitev posamezne štipendije pri dodeljevalcu štipendije t.j. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Dodeljevalec štipendije vsako šolsko ali študijsko leto preveri izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije, vključno z dodatki. Pri tem se v skladu z 9. členom ZŠtip-1 štipendija ne more prvič dodeliti za letnik, v katerega je vlagatelj ponovno vpisan, ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa. Prav tako pa se štipendija ne more dodeliti za izobraževalni program na ravni izobraževanja, ki je enaka ali nižja od ravni, ki jo je vlagatelj že dosegel, niti štipendist ne more pridobiti štipendije za izobraževanje na višji ravni, če še ni zaključil izobraževanja na ravni, za katero prejema štipendijo.

Štipendijo lahko dobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, razen če gre za kadrovske štipendije deficitarnih poklicev. Prav tako pa vlagatelji ne smejo biti:

  • v delovnem razmerju ali opravljati samostojno registrirano dejavnost,
  • vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
  • poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Na podlagi uspešno zaključenega postopka se z odločbo o dodelitvi pravice s štipendistom sklene pogodba o štipendiranju, pri katerem se uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku (ZUP).

Štipendist je upravičen do štipendije, ki jo sestavlja osnovi znesek in dodatki, kjer se upravičenost do dodatkov ugotavlja vsako leto znova. V skladu z zadnjimi spremembami 18. člena ZŠtip-1 štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov, po novem pa tudi ni upravičen do dodatka če ima začasno prebivališče, katerega lastnik ali solastnik je štipendist ali njegovi starši. Prav tako pa štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z Zakonom o prevozih v cestnem prometu (ZPCP-2).

Prav tako pa ZŠtip-1B določa nova merila za določanje dodatka za uspeh, do katerega pa štipendist ne bo upravičen, če bo v predhodnem študijskem letu prejel manj kot tri številčno izražene ocene.

Štipendija pripada štipendistu od začetka šolskega ali študijskega leta oziroma od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in se izplačuje do zaključka izobraževalnega programa. Štipendijsko razmerje in prejemanje štipendije se lahko podaljša za dodatno eno šolsko ali študijsko leto, če štipendist ponavlja letnik zaradi starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali neizpolnjenih šolskih ali študijskih obveznosti zaradi višje sile, vendar le enkrat v času študija.

Štipendist je v skladu z 90. členom ZŠtip-1 upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendije, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse zakonske pogoje ter se do 30. septembra vpiše v višji letnik. Pri tem se za vsako šolsko leto ponovno odmeri višina štipendije in dodeli morebitne dodatke.

Štipendist je dolžan sporočiti dodeljevalcu štipendije vse spremembe, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje v 30 dneh po nastali spremembi ali v osmih dneh od dneva, ko je za spremembo izvedel. Dodeljevalec štipendije namreč lahko v skladu s 93. členom ZŠtip-1 še v treh letih po dokončnosti odločbe o dodelitvi štipendije po uradni dolžnosti začne postopek ugotavljanja upravičenosti do štipendije, če ugotovi, da so nastopile okoliščine, ki kažejo na to, da štipendist do štipendije ni bil upravičen ali je bil upravičen v nižjem znesku ali za krajše obdobje. V tem primeru dodeljevalec štipendije izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi štipendije in ugotovi prenehanje upravičenosti, ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja štipendije.

Če štipendist ne izpolni zahtevanih pogojev, pa lahko štipendijsko razmerje tudi miruje in sicer toliko časa, kolikor trajajo razlogi za mirovanje, vendar skupno ne več kot tri šolska ali študijska leta in ne več kot eno leto v nepretrganem trajanju na posamezni ravni izobraževanja za katerega je štipendist pridobil pravico do štipendije. V nasprotnem primeru se štipendijsko razmerje prekine, štipendist pa mora v skladu z 99. členom ZŠtip-1 štipendijo vrniti v višini prejete štipendije in sicer v 30 dneh od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma v primeru pogodbe od dneva izdaje zahtevka za vračilo. Zakon omogoča tudi odlog vračila ali obročno vračanje štipendije, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku, prav tako pa je v izjemnih primerih možen tudi odpis vračila štipendije.

Prav tako ZŠtip-1 določa sofinanciranje kadrovske štipendije delodajalcem, ki dodeljujejo kadrovske štipendije za izobraževanje upravičencem, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, brez starostnega pogoja. Kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov. Sofinanciranje se dodeli v višini 50 % kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače, v primerih izobraževanja na področju štipendijske politike pa v višini 40 % minimalne plače. Pri tem mora pogoje za sofinanciranje štipendiranja izpolnjevati tudi delodajalec , ki v skladu s 72. členom ZŠtip-1:

  • ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku ali postopku prisilnega prenehanja,
  • zagotavlja sredstva za izplačevanje kadrovske štipendije za celotno dobo trajanja sofinanciranja,
  • ima s štipendistom medsebojna razmerja urejena s pogodbo o štipendiranju.

V skladu s 75. členom ZŠtip-1 je delodajalec dolžan štipendistu omogočiti opravljanje enomesečne delovne prakse v vsakem šolskem oziroma študijskem letu, in s štipendistom v skladu s 77. členom ZŠtip-1 po zaključku izobraževanja skleniti pogodbo o zaposlitvi in v dveh mesecih po zaključku izobraževanja. Delodajalec pa lahko štipendista zaposli pred zaključkom izobraževanja, če je štipendistu dovoljeno opravljanje šolskih ali študijskih obveznosti, vendar mora tak štipendist izobraževanje zaključiti v šestih mesecih po zaposlitvi, od dneva zaposlitve pa ugasnejo tudi pravice delodajalca po sofinanciranju nadaljnjega študija.

Avtor: mag. Mojca Kunšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.