Šolsko leto, ki se izteka, je zaznamovalo nekaj sprememb. Med drugim je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport prvič zagotovilo brezplačna učna gradiva za vse učence 1. razredov, prav tako naj bi bili po zagotovilih ministrstva dokončno obnovljeni vsi učbeniki učbeniških skladov.
V 3. razredu 110 osnovnih šol so letos prvič poskusno izvedli Nacionalno preverjanje znanja (NPZ), kar je bil nekakšen uvod v uvajanje obveznega NPZ v prvo triletje osnovne šole. Kljub temu NPZ v prihodnjem šolskem letu v 3. razredu še ne bo postalo obvezno, saj je treba za to spremeniti zakon. Trenutno veljavni zakon o osnovni šoli namreč izvajanje NPZ določa le za 6. in 9. razred. Tudi zato bo NPZ prihodnje šolsko leto najverjetneje potekal podobno kot letos, so za STA pojasnili na ministrstvu.
V srednjih šolah je v iztekajočem se šolskem letu prvič poskusno potekal sistem vajeništva. Po marčevskih podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je takšen način izobraževanja, povezanega s prakso v podjetjih, opravljalo 54 dijakov, ki so se praktično usposabljali v 26 podjetjih. Vajeništvo je bilo mogoče opravljati v štirih programih poklicnih srednjih šol - gastronomske in hotelske storitve, mizar, oblikovalec kovin - orodjar in kamnosek. V naslednjem šolskem letu bo število programov razširjeno še na programe slikopleskar, strojni mehanik, papirničar in steklar.
Pričakovati je pritiske za zvišanje plač in ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol
Dogajanje v izobraževanju so v iztekajočem se šolskem letu precej zaznamovale zahteve učiteljev in vzgojiteljev za zvišanje plač. Ker vlada ni ugodila povišanju v višini, kot so zahtevali, je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) spomladi organiziral stavko in protestne shode. Naraščanje apetitov tudi drugih sindikatov javnega sektorja pred bližajočimi se volitvami je presekal predsednik vlade Miro Cerar z odstopom. Ker na drugi strani tako ni bilo več sogovornika s polnimi pooblastili, je Sviz stavko zamrznil, svoje zahteve pa bo, kot napoveduje, naslovil na novo vlado takoj po njenem oblikovanju.
Padec vlade je tudi pripomogel, da DZ ni obravnaval predloga novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim je želelo ministrstvo podaljšati leta 2003 uvedeno možnost, da učitelji svojo učno obveznost dopolnjujejo s poučevanjem predmetov, za poučevanje katerih nimajo ustrezne smeri izobrazbe. Od septembra takšno dopolnjevanje učne obveznosti zato več ne bo mogoče, kar bo za nekatere šole (predvsem tiste s podružnicami) pomenilo precejšnje težave. Na ministrstvu konkretnih ukrepov, s katerimi bodo reševali nastali položaj, ne razkrivajo, obljubljajo pa, da bodo zadevo reševali prednostno ter v dialogu s šolami in sindikati.
Dogajanje v šolstvu so sicer v tem šolskem letu pomembno zaznamovali tudi poskusi, da bi DZ uredil financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Ustavno sodišče je namreč državi pred tremi leti in pol naložilo, da mora javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah. Vlada je zato pripravila novelo, s katero bi odpravila neustavnost zakona v tem delu, a ta v DZ ni dobila zadostne podpore. Tako bo država v prihodnjem šolskem letu javne programe v zasebnih osnovnih šolah še naprej financirala po starem, to je v višini 85 odstotkov.
A tudi to bi se lahko spremenilo. Ustavno sodišče namreč obravnava še eno ustavno pritožbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol, pri čemer bi lahko po aprilski napovedi predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat odločalo tudi o tem, ali bo samo določilo, kako naj država izvršbi ustavno odločbo.
Novost bosta poskusno izvajanje sprememb razširjenega programa in drugačna opredelitev delovnega časa učiteljev
Osnovne šole v šolskem letu 2018/2019 čakata predvsem dve pomembni novosti - poskusno izvajanje spremenjenega razširjenega programa s poskusnim izvajanjem obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu in drugega tujega jezika v 7. razredu ter drugačno beleženje delovnega časa zaposlenih.
Izvajanje obveznega prvega tujega jezika v prvem razredu, kjer je trenutno prvi tuj jezik neobvezen, in drugega tujega jezika v 7. razredu, bo poskusno potekalo le na 20 šolah, ki bodo na ta način spremenjeni razširjeni program izvajale v celoti, medtem ko bo 155 šol spremembe poskusno izvajalo le deloma, največ izmed njih v delu, ki predvideva več gibanja. Vseh omenjenih 175 šol ravno v teh dneh zbira soglasja staršev za vključitev otrok v poskus.
Novi model razširjenega programa po zagotovilih ministrstva ne bo podaljšal pouka, bo pa za dve uri tedensko v sedmem razredu in dve uri tedensko v prvem razredu povečan obvezni del programa.
V šolskem letu 2018/2019 bodo morale vse šole izvajati tudi spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerimi sta drugače opredeljena delovni čas in delovna obveznost učiteljev ter so jih sindikati in ministrstvo podpisali 27. julija lani.
V letošnjem šolskem letu je spremembam poskusno sledilo 24 osnovnih šol, po informacijah ministrstva pa so njihove izkušnje pozitivne. Po drugi strani je od učiteljev in ravnateljev neuradno slišati nekoliko drugačno mnenje v smislu, da so sprejete spremembe sicer pozitivne, a da od njih ne bo učinka, ker bo zaradi njihove prevelike nedoločnosti večina šol še naprej delala po starem.
Ljubljana, 20. junija (STA)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
