EDUS-INFO > V središču > Članek
 

          - +   *  

V središču

13.12.2017

Okrogla miza: Izzivi pri varovanju človekovih pravic

Varuh človekovih pravic RS je pretekli teden skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani v čast mednarodnemu dnevu človekovih pravic pripravil okroglo mizo z naslovom Izzivi varovanja človekovih pravic.

Pogovor je povezovala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je skupaj s prodekanjo PF dr. Vasilko Sancin uvodoma pozdravila okoli 120 udeležencev. 

Namestnik varuhinje Miha Horvat je na začetku razprave poudaril, da se bo vsak, ki se tako ali drugače ukvarja s človekovimi pravicami najbrž lahko strinjal, da je na tem področju izzivov še veliko. Nadaljeval pa je z omembo treh primerov, ki so po njegovem prepričanju v letu 2017 najbolje ponazorili izzive, s katerimi se pri svojem delu srečuje Varuh.

V prvem primeru, ki ga je namestnik varuhinje izpostavil, je šlo za odločitev Vrhovnega sodišča RS (sklep opr. št. I Up 231/2016 z dne 1. 2. 2017), da zavrne pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravnega sodišča RS, s katerim je slednje zavrglo njeno tožbo zoper Varuha, v kateri je zahtevala ugotovitev, da je bilo z mnenjem, ki ga je na tiskovni konferenci podal Varuh, nezakonito poseženo v njene pravice. Zadeva je bila pomembna zato, ker je bilo jasno, da bo odločitev sodišč(a) o takšnem tožbenem zahtevku usodnega pomena za delo Varuha kot ustavne kategorije, določene za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (159. člen Ustave RS). Šlo je za prvo tožbo zoper Varuha, odkar je bil z Zakonom o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pred zdaj že skoraj četrt stoletja ustanovljen.

Vrhovno sodišče RS je za pravilno označilo stališče Varuha, da njegovo mnenje po svoji naravi pomeni le presojo dejanj nosilcev oblasti. Zapisalo je tudi, da delovanje Varuha niti z vidika splošne opredelitve njegovih nalog in pristojnosti niti z vidika ravnanja v konkretnem primeru očitno ne ustreza značilnostim oblastvenega delovanja, in da je Varuhovo ravnanje usmerjeno v nadzor nad delovanjem nosilcev oblasti in se tudi izraža v ukrepih, ki so usmerjeni prav zoper navedene oblastvene subjekte in ne druge osebe, nosilce človekovih pravic in temeljnih svoboščin – ter da kot tako tudi ne more biti predmet naknadnega sodnega nadzora, saj ne gre za izvrševanje oblasti nasproti drugi osebi, ki bi bila nosilec varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in zato sodišče v upravnem sporu ni in ne more biti pristojno vsebinsko nadzirati, spreminjati ali nadomeščati mnenj Varuha, ki jih le-ta oblikuje v okviru svojega ustavnega položaja ter zakonskih pristojnosti.

V drugem primeru, je sodstvo sproduciralo dva sklepa o neprostovoljnem zadržanju iste osebe na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - po enem sklepu bi jo bilo treba izpustiti, po drugem tam še naprej zadržati, je povedal namestnik varuhinje. V tem primeru je Varuh pred Ustavnim sodiščem RS tudi uspel z tjakaj vloženo ustavno pritožbo, kjer se je zadeva vodila pod številko Up-563/15.

Kot tretjega pa je namestnik varuhinje izpostavil primer, v katerem je Varuh prvič posredoval v eni izmed zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, kot tretja stran. Gre za zadevo slovenskega obsojenca, ki je po sklenjenem sporazum o priznanju krivde kazen zapora najprej prestajal v polodprtem oddelku ZPKZ Dob pri Mirni, nato pa je bil premeščen v zaprti del. Varuh je o nekaterih vidikih zadeve poročal že v svojih letnih poročilih, npr. na straneh od 93 do 98 Letnega poročila za leto 2015. Evropsko sodišče za človekove pravice se je sicer doslej že oprlo na ugotovitve Varuha tudi v prelomnih sodbah Mandić in Jović proti Sloveniji in Štrucl in ostali proti Sloveniji, s katerima je v zvezi s slovenskim zaporskim sistemom prvič ugotovilo kršitev 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki vsebuje prepoved mučenja, nečloveškega in poniževalnega ravnanja.

Poslanka SDS Eva Irgl je opažala premike na bolje pri odgovarjanju državnih organov. V komisiji prejmejo največ peticij s področja pravosodja, zatem s področja delovnopravne zakonodaje, na tretjem mestu je zdravstvo, predvsem zaradi čakalnih vrst, je povedala.

Poudarila je pomen ugotovitev Varuha človekovih pravic RS o kršitvah pravic in kot izziv izpostavila, da mora izvršilna oblast v državnem zboru sprejeta priporočila Varuha tudi udejanjiti. 

Vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan je opozoril, da različne interpretacije varstva pravic še ni kršenje pravic, saj je razlika v stališčih narava prava. Poudaril je previdnost pri iskanju odgovornosti za slabo opravljeno delo in dejal, da drugačno mnenje o neki pravni zadevi še ne pomeni slabo opravljenega dela. 

Kot izziv omenil, da je treba državno upravo in druge organe krepiti tam, kjer je varovanje človekovih pravic najbolj učinkovito, to pa je na prvi stopnji. Predpogoj za to, po njegovem mnenju, niso le primerna izobraženost, usposobljenost in informiranost zaposlenih, ampak tudi dobro in stimulativno delovno okolje, spoštljivi in dostojni delovni pogoji ter dobra procesna pravila odločanja, zakoni, ki ne omogočajo zlorab.

Predsednica ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je poudarila je, da je med slovenskimi pravnimi akti ustava najvišji dokument, ki varuje človekove pravice, ustavo pa varuje ustavno sodišče. »A nerealno bi bilo pričakovati, da bo ustavno sodišče postorilo vse tisto, kar bi morale storiti druge državne institucije,« je opozorila. Vsak posameznik mora poskrbeti za uveljavljanje človekovih pravic, institucije pa morajo reševati spore, če do njih pride. 

Obžalovala je propadlo reformo ustavnega sodišča, ki bi tega razbremenil mnogih primerov, ki tja ne sodijo. Kot izziv je izpostavila spoštovanje odločitev ustavnega sodišča, saj zakonodajalec z odpravo protiustavnosti velikokrat zamuja. 

Direktorica PIC-a Katarina Bervar Sternad pa je kot enega od izzivov poudarila, da mora država končno prepoznati pomen in komplementarno vlogo civilne družbe. "Nevladne organizacije se z vprašanji človekovih pravic, tudi ob postavitvi sporne tovarne v lokalnem okolju, srečujemo vsak dan in delamo česar država ne more in noče," je še opozorila, da je sistemskih sprememb na bolje občutno premalo.

Povedala je še, da je pri oblikovanju notranjih pravnih aktov pomembno spoštovati mednarodno pravo, ne pa ga diskreditirati. Pri tem je spomnila na spremembe Zakona o tujcih, ki je uvedel možnost, da Slovenija pred begunci zapre mejo in jim onemogoči, da bi našli zatočišče. Ocenila je še, da bi moralo varstvo človekovih pravic dobiti večje mesto v kurikulumih, in spomnila na obveznost pravne stroke, da pravo približa ljudem. 

Video posnetek celotne okrogle mize: 

 

Arhiv

Zadnji članki

2018

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2016

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2015

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2014

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2013

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2012

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar