Kaj so odprti izobraževalni/učni viri?
Odprti učni viri, zanje se uporablja mednarodna kratica OER (angl. Open Educational Resources - OER), so prosto dostopne digitalne vsebine, ki jih lahko uporabljamo za učenje, poučevanje in raziskovanje.
Kaj so inovativna odprta učna okolja?
Inovativna odprta učna okolja so fleksibilna okolja, ki se na eni strani prilagajajo različnim uporabnikom in uporabnicam, na drugi strani pa novim učnim praksam in pristopom. Združujejo tako fizične, socialne in pedagoške vidike procesa izobraževanja kot tudi rezultate izobraževanja. So eden od gradnikov strategije odprtosti izobraževanja in tudi odprte znanosti.
Med inovativna odprta učna okolja sodijo: (1) odprti izobraževalni viri, (2) odprt dostop z odprtimi podatki ter (3) odprti modeli ter sistemi priznanj in akreditacij. Ker gre za okolja, ki so odprta in fleksibilna, neprestano spodbujajo k inovacijam in vključevanju različnih zainteresiranih, pri tem pa ne gre nujno in samo za tradicionalne izobraževalne skupnosti.
Inovativno učno okolje je odprto, prožno, sodelovalno, varno, učinkovito in podprto z infrastrukturo, mrežo, didaktičnimi sredstvi in pripomočki. Spodbuja in razvija sporazumevalno zmožnost in pismenost, kritično mišljenje, reševanje problemov, večjezičnost, ustvarjalnost, odgovornost, sposobnost odločanja, radovednost...
Kakšne so prednosti odprtega izobraževanja?
Prednosti odprtega izobraževanja je več:
- prosto dostopno vsem in vedno, zaradi česar ima globalni karakter,
- večinoma brezplačno,
- vnaša potrebno fleksibilnost v tradicionalne načine izobraževanja, sledi razvoju in skoraj sočasno vključuje nova znanja in potrebe,
- omogoča prilagajanje izobraževanja posamezniku oz. posameznici in s tem personalizacijo ter samoučenje,
- ker temelji predvsem na sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologijah (IKT) in interaktivnosti, je vseživljenjsko, vseprisotno, zabavnejše, raznoliko in bolj odprto za različne zainteresirane javnosti,
- spreminja vloge deležnikov, institucij ter vpliva na spreminjanje tradicionalnih pristopov izobraževanja.
Primeri dobrih praks OER v Sloveniji
Slovenija se že vrsto let ukvarja z razvojem, testiranjem in vpeljavami odprtega izobraževanja v različne podsisteme družbe, kot npr. v tradicionalni izobraževalni sistem, sisteme za gradnjo kompetenc v podjetjih, izobraževanje v sodstvu, zdravstvu ipd. Obstaja vrsta dobrih praks, naštete so nekatere:
- prosto dostopna e-gradiva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport na portalu Slovenskega izobraževalnega omrežja (SIO) http://portal.sio.si/gradiva;
- vrsta odprtih izobraževanj kot dopolnitev na slovenskih univerzah ter visokošolskih zavodih, tako javnih kot zasebnih. Primeri in dobre prakse so dostopni na http://www.nauk.si/, http://uciteljska.net in http://www.ouslovenia.net. Nekaj primerov: https://eucbeniki.sio.si, http://egradiva.fl.uni-mb.si, http://vsu.ung.si/, http://dlib.si, http://mreznik.nuk.uni-lj.si;
- odprta izobraževalna gradiva na portalu videolectures.net (http://videolectures.net/);
- prosto dostopna izobraževalna gradiva za javne uslužbence v zdravstvu, sodstvu (vse je dostopno na http://videolectures.net, kjer so tudi prikazani projekti v delu);
- odprto izobraževanje in inoviranje v projektih Moj sanjski stroj (http://www.ouslovenia.si/project/moj-sanjski-stroj/);
prosto dostopna učna gradiva, virtualni laboratoriji in interaktivni poskusi na različnih šolah, univerzah, inštitutih in podjetjih, kot npr: http://www.devetka.net,
- http://www.nauk.si, http://www.bioanim.com/, http://sensorlab.ijs.si, http://colos1.fri.uni-lj.si/;
- prosto dostopna predavanja in gradiva na mrežah nevladnih organizacij (npr. Kapelica http://www.kapelica.org/), online repozitorijih (npr. Kvarkadabra.si http://www.kvarkadabra.net/), posameznikov (npr. Astra.si http://astra.si/), predavanja projekta Znanost na cesti (http://www.znanostnacesti.si, predavanja so dostopna na: http://videolectures.net) in znanstvenih podkastov na Metini listi, Metamorfoza (https://metinalista.si/category/metamorfoza/) in Meta PHoDcast (https://metinalista.si/category/phodcast/).
Kateri so izzivi na področju odprtega izobraževanja?
Vprašanje odprtega izobraževanja je razmeroma novo področje, zato je razumljivo, da vseh odgovorov in rešitev še nimamo. Izzivov, ki so pred nami, je veliko, navajamo jih le nekaj:
Omejitve trenutnih politik in pravil
Odprto izobraževanje zahteva nadgradnjo obstoječih pristopov, nova znanja ter nove organizacijske in poslovne modele. Veljavne politike, pravila ter motivacijski elementi so ustrezni za tradicionalno izobraževanje, zato je treba začeti z oblikovanjem novih politik in pravil igre tako na nacionalni kot tudi institucionalni ravni. V teku je vrsta sistemskih premikov na področjih odprtega dostopa, odprtih podatkov in tudi odprtega izobraževanja. Dodatni napori so potrebni v smeri odprtih in dinamičnih kurikulov, sistemov potrjevanja ter akreditacij študijskih programov in posameznikov, ki se učijo preko spleta.
Nove kompetence in znanja
Odprto izobraževanje zahteva drugačna znanja in kompetence ter nove vloge učiteljev, izobraževalnih institucij in države. Obstoječe programe izobraževanja in usposabljanja bodočih učiteljev je potrebno nadgraditi in prilagoditi novim razmeram. Ključne kompetence pri kreiranju OER so poznavanje IKT orodij, licenciranje ter poznavanje ustreznih didaktičnih, pedagoških in metodoloških modelov. Razviti bo treba nove programe in prilagoditi sistem nagrajevanja potrebam po drugačni angažiranosti, inovativnosti pri izobraževanju ter sprejemanju sodelovalnega učenja.
Pomanjkanje časa in motivacijskih elementov za pripravo OER vsebin
Učitelji velikokrat omenjajo omejitve, ki jih imajo pri pripravi na učni proces. Poleg vseh obremenitev, ki so mnogokrat vezane na neoptimizirane administrativne procese, morajo učitelji vse pogosteje igrati tudi vlogo mediatorja med učenci, starši, institucijo, pravili ministrstva, lokalno skupnostjo ipd.
Zagotavljanje in ocenjevanje kakovosti virov
Zaenkrat nimamo ustreznega koncepta in modela za ocenjevanje in zagotavljanje kakovosti prosto dostopnih učnih virov ter programov odprtega izobraževanja. Imamo pa nacionalni okvir za zagotavljanje kakovosti, zato ga je potrebno uveljaviti tudi na primeru OER. Trenutno najuspešnejši način izmenjave sloni na zaupanju med avtorji in odjemalci ali spletnimi uporabniki posameznih prosto dostopnih vsebin. Agencije za akreditacijo kakovosti že pripravljajo ustrezne akreditacijske kriterije, ki jih je potrebno evalvirati v praksi.
Uveljavljanje ustreznih licenc za prosto dostopne učne vire
Prizadevali si bomo, da bodo tako na nacionalni ravni kot v okviru EU sprejeta jasna načela, da so vse vsebine, rešitve, storitve in izdelki, katerih nastanek je bil zagotovljen z javnimi sredstvi, podvržena pravilom licenc o prosti dostopnosti (npr. CC licence).
Večjezičnost in multimodalnost
Večina prosto dostopnih učnih vsebin je dostopna v angleškem jeziku. To je predvsem posledica angleščine kot internetnega jezika ter velike količine OER vsebin s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Manjši del vsebin je preveden tudi v druge svetovne jezike. Tehnologije avtomatskega prevajanja lahko bistveno pripomorejo k lokalizaciji virov. Eden glavnih izzivov pri tem ostaja dejstvo, da večina manjših jezikov nima izdelanih ustreznih jezikovnih tehnologij, ki bi omogočale avtomatsko generiranje vsebin v teh jezikih.
Raztresene vsebine
Prosto dostopne učne vsebine so raztresene po različnih repozitorijih po svetu. Obstaja nekaj katalogov, ki pa so samo zbirke povezav na vsebine. To je eden ključnih problemov pri spodbujanju uporabe OER. Učiteljice in učitelji večinoma nimajo časa, ustreznih znanj in energije za iskanje ustreznih vsebin po spletu. Preko razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je zato Slovenija že pred leti začela razvijati tehnologije avtomatskega zajema in procesiranja prosto dostopnih učnih vsebin po Sloveniji in svetu.
Uradna spletna stran kongresa.
Program kongresa (doc)
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
