Ureditev poskusnega dela
Poskusno delo delodajalcu omogoči, da v določenem obdobju preizkusi delavca in ugotovi, ali je ta dejansko sposoben samostojno in v skladu s pričakovanji delodajalca opravljati delo, za katerega sta sklenila pogodbo o zaposlitvi, delavcu pa omogoči, da v istem obdobju ugotovi, ali mu delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, ustreza. ZDR-1 ureja poskusno delo v 125. členu. Delavec in delodajalec se v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovorita o poskusnem delu, ki lahko traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.
Delavec lahko v času trajanja poskusnega dela redno odpove pogodbo o zaposlitvi s sedemdnevnim odpovednim rokom. Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni opravil uspešno. Neuspešno opravljeno delo je samostojni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (kot že navedeno, mora upoštevati sedemdnevni odpovedni rok).
Institut poskusnega dela je torej posebni pogoj, ki ga delavec in delodajalec lahko dogovorita v pogodbi o zaposlitvi. Običajno je takšen, v praksi pogost pogoj vključen že v objavo prostega delovnega mesta in delavcu znan že ob prijavi na prosto delovno mesto. Ni pa to nujno. Tudi če delodajalec v objavi prostega delovnega mesta ne določi pogoja poskusnega dela, se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi še vedno veljavno dogovorita za opravljanje poskusnega dela. Na podlagi določila 13. alineje prvega odstavka 31. člena ZDR-1 in prvega odstavka 125. člena ZDR-1 je za dogovor o poskusnem delu nujno, da je ta zapisan v pogodbi o zaposlitvi. Če pogodba o zaposlitvi takšnega dogovora ne vsebuje, se šteje, da se stranki za poskusno delo nista dogovorili.
Ne glede na to, da je v praksi poskusno delo pogosteje določeno v pogodbah o zaposlitvi za nedoločen čas, pa tudi dogovor o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, ni nezakonit. Delodajalci morajo pri urejanju poskusnega dela upoštevati tudi določila veljavnih kolektivnih pogodb in splošnih aktov. Dolžina trajanja poskusnega dela je na primer običajno določena že v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti praviloma trajanje poskusnega dela vežejo na zahtevnost dela (maksimalno trajanje poskusnega dela za delovna mesta, razvrščena v posamezne tarifne razrede, se praviloma razlikuje). Takšna ureditev se zdi smiselna, saj je čas, ki ga delodajalec potrebuje za ugotovitev, ali je delavec določeno delo sposoben opravljati samostojno in v skladu s pričakovanji, praviloma krajši pri manj zahtevnih in enostavnih delih.
Odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 222/2016
S sodbo v zadevi VIII Ips 222/2016 z dne 7. februarja 2017 je Vrhovno sodišče presojalo revizijo tožene stranke zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča (v nadaljevanju: VDSS) v zadevi Pdp 1202/2015 z dne 14. aprila 2016, s katero je VDSS ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje ter (med drugim) ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in toženi stranki naložilo, naj tožnika pozove nazaj na delo.
VDSS je svojo odločitev utemeljilo predvsem na dejstvu, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena tudi na podlagi Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: KPKD), ki v 15. členu določa, da poskusno delo za dela iz V. skupine zahtevnosti (v katero je spadalo tudi delo, ki ga je na podlagi pogodbe o zaposlitvi opravljal tožnik) traja največ tri mesece. Posledično je VDSS presodilo, da je sklenjeni aneks k pogodbi o zaposlitvi o poskusnem delu v trajanju štirih mesecev ničen, in sicer zato, ker naj bi nasprotoval tako obvezujočim predpisom (KPKD) kot tudi morali (aneks naj bi pripravil delodajalec, delavec pa naj bi ga - kot šibkejša stranka - podpisal iz bojazni pred izgubo zaposlitve). Ob tem je VDSS navedlo tudi, da zato, ker delavec v času trimesečnega poskusnega dela ni bil odsoten z dela, ni bilo razlogov za podaljšanje poskusnega dela iz drugega odstavka 125. člena ZDR-1 ...
Nadaljevanje članka za naročnike >> Ana Čeh: Podaljšanje poskusnega dela, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 20-21.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.