c S

Pravno priznanje spola v Sloveniji

17.05.2017 Slovenija, kot mnogo drugih držav, nima krovnega zakona, ki bi urejal pravno priznanje spola in druga relevantna vprašanja s področja pravic in potreb transspolnih oseb. Uveljavljanje pravice do pravnega priznanja spola na osnovi samoidentifikacije brez pridobitve medicinske diagnoze oziroma vključenosti v postopek potrditve spolne identitete z medicinskimi procesi in posegi ni možno.


Spol

Spol je eden od samoumevnih temeljev našega vsakdanjega življenja. Vedno je prisoten v pogovorih, humorju, ob konfliktih ... Nanj se sklicujemo, da pojasnimo vse: od sloga vožnje do izbire hrane. Jemljemo ga za samoumevnega in ga dojemamo kot nekaj naravnega in povsem logičnega. Pa vendar, ali je spol res tako logičen, kot ljudje pogosto mislimo, da je?

Prvo razlikovanje, ki ga moramo vzpostaviti, je med spolom in družbenim spolom. Razlikovanje je vse prej kot enostavno, če je sploh mogoče. Osredotočimo se najprej na poenostavitev, da se spol nanaša na človekove biološke karakteristike, medtem ko je družbeni spol interpretacija biološkega spola.

Eckert in McConnell-Ginet trdita, da se na družbeni spol pogosto gleda kot na naravni izid biološkega spola in da se na njegovi podlagi nadalje razlagajo pojmi, ki nimajo nič opraviti z biologijo ali spolom na splošno. Avtorja uporabita primer dečkov in deklic, ki se naučijo spolno zaznamovanih ter spolu navidezno primernih kretenj svojih staršev, ki so razumljene kot spolno specifičen način obnašanja. Ni pa nobenega biološkega razloga, zakaj naj bi se ženske in moške kretnje razlikovale. V nasprotju s prepričanjem mnogih ljudi razlikovanje med biologijo in družbeno konstrukcijo ni zelo jasno. Eden od temeljnih problemov vzpostavitve razlikovanja je v tem, da ne obstaja eno samo objektivno biološko merilo za moški in ženski spol. Kaj spada pod določen spol, je odvisno od različnih dejavnikov, izbranih v skladu z družbenim mnenjem o tem.

Fausto-Sterling trdi, da je označevanje neke osebe za moškega ali žensko družbena odločitev. Lahko sicer uporabimo znanstveno znanje, ki nam pomaga pri odločitvi, vendar pa lahko le naša samoidentifikacija določi naš spol. Glover in Kaplan ob analizi dela Thomasa Laqueurja to dodatno dokazujeta s tem, ko trdita, da je koncept binarnosti prišel v veljavo v sredini 18. stoletja. Laqueur, kot pravita, trdi, da je bilo pred tem človeško telo obravnavano kot celota in je bilo razlikovanje med moškim in žensko zgolj vprašanje stopnje, in ne vrste.

Slovenska zakonodaja

Slovenska pravna terminologija ne pozna izraza pravno priznanje spola in uporablja izraz "sprememba spola", ki je uporabljen v Pravilniku o izvrševanju zakona o matičnem registru, za katerega je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. 37. člen omenjenega pravilnika pravi:

"Sprememba spola se vpiše na podlagi odločbe pristojnega organa o spremembi vpisanega podatka. Podlaga za izdajo odločbe je potrdilo pristojne zdravstvene ustanove ali zdravnika, iz katerega je razvidno, da je oseba spremenila spol.
Pred vpisom spremembe spola v register mora matičar zahtevati določitev nove EMŠO.
Izpisek iz matičnega registra o rojstvu se izda s podatkom o novem spolu, brez zaznamka o spremembi spola."

Pravilnik o izvrševanju Zakona o matičnem registru torej pravi, da mora oseba upravni enoti predložiti potrdilo pristojnega zdravnika ali pristojne zdravstvene institucije, iz katerega je razvidno, da je spremenila spol. Pravilnik pa ne opredeljuje, kdo je pristojni zdravnik oziroma zdravstvena institucija in kaj sprememba spola pomeni oziroma kaj se opredeljuje pod spremembo spola. Potrdilo v Sloveniji običajno izda psihiater.

Praksa kaže, da je pristojni zdravnik v večini primerov psihiater iz Interdiscriplinarnega konzilija za potrditev spolne identitete, pri tem pa mora oseba, ki želi pravno priznati spol, pridobiti tudi diagnozo transseksualizma, ki je klasificiran kot duševna motnja. Za uradno spremembo spola glede na trenutno zakonodajo in prakso je tako nujna pridobitev diagnoze motnja spolne identitete.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Miha Istenič: Pravno priznanje spola v Sloveniji, ali na portalu Pravna praksa, 2017, št. 14.


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.