Slovenske učenke in učenci na področjih naravoslovne, matematične in tudi bralne pismenosti dosegajo rezultate nad povprečjem OECD, je pokazala mednarodna raziskava PISA 2015.
Na preizkusu naravoslovne pismenosti so v povprečju dosegli 513 točk, kar je več od povprečja OECD (493 točk). Pomembno višji dosežek od povprečja OECD (490 točk) so slovenski učenci dosegli tudi pri matematični pismenosti, kjer so dosegli 510 točk. Zelo razveseljiv pa je tudi podatek, da so se dosežki na področju bralne pismenosti od leta 2012 izboljšali kar za 24 točk. Leta 2015 je povprečni dosežek slovenskih učenk in učencev pri bralni pismenosti 505 točk, kar je nad povprečjem OECD (493 točk). Slednje je odraz zvišanja dosežkov slovenskih učenk in učencev na vseh ravneh mednarodne lestvice bralne pismenosti, je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave PISA 2015 poudarila nacionalna koordinatorica raziskave PISA Mojca Štraus s Pedagoškega inštituta.
Dobri rezultati raziskave PISA 2015, ki kažejo pozitivne spremembe trenda v teh dosežkih, pri čemer velja še posebej izpostaviti visok porast dosežkov na področju bralne pismenosti, so seveda v prvi vrsti zasluga učenk, učencev, dijakinj in dijakov, njihovih učiteljic in učiteljev oz. šol ter seveda staršev. Zagotovo pa so ti spodbudni rezultati tudi plod ustreznega podpornega okolja in učinkovitosti slovenskega šolskega sistema. V zadnjem obdobju so bili v slovenskem izobraževanju vpeljani različni ukrepi, v sodelovanju vseh deležnikov. Kot kaže, smo na pravi poti, naredili smo strokovne premisleke v pravo smer, začrtali prave smernice na področju izobraževanja in skupaj našli prave rešitve.
Kot je na novinarski konferenci med drugim izpostavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, »nas ti uspešni rezultati ne smejo uspavati, temveč nasprotno: natančno bomo morali preučiti, kje so – ob nadpovprečnih in zelo dobrih rezultatih naših šolarjev - vzroki za nizko zaupanje v slovenski šolski sistem. Preučiti moramo, zakaj je ob tako dobrih dosežkih motivacija za učenje tako nizka in zakaj je tudi zaupanje staršev v šolo na nizki ravni«. Ministrica je ob tem zagotovila, da »bomo vse napore vložili v to, da bomo zagotovili stabilno in razvojno naravnano financiranje za nadaljnje izboljšave izobraževalnega sistema. Osredotočili se bomo na skrb za opolnomočenje tako učiteljev kot tudi učencev; v zagotavljanje odprtih in inovativnih učnih okolij in v nadaljnjo krepitev kakovosti. Skupaj z vsemi deležniki bomo iskali sistemske rešitve, ki bodo sprejemljive za vse in bodo vodile v še večjo kakovost in učinkovitost slovenskega šolskega sistema.«
Ministrica Makovec Brenčičeva se je zahvalila vsem sodelujočim učiteljem, ravnateljem in učencem, ki so zmogli dokazati, da so dosegli bistven napredek in da lahko znanja, ki jih pridobijo v šoli, uporabljajo za svoj karierni in osebni razvoj. Kako znanja umestiti v razvoj, pa je odgovornost vseh nas, je še poudarila ministrica in dodala, da je vedno prostor za izboljšave. Slednje so še zlasti nujne pri iskanju rešitev za izboljšanje motivacije pri ukvarjanju in učenju naravoslovja, kjer so slovenski učenci izrazili podpovprečno raven. Manj uživajo le še učenci na Nizozemskem. Zato je eden od pomembnih izzivov izobraževalnega sistema, kako motivirati učence. Pri tem je ključni razmislek v smeri opolnomočenja učitelja, ki bo znal sobivati z novimi generacijami in slediti vsem razvojnim potrebam, je dejala Makovec Brenčičeva.
V smeri krepitve šolskega sistema ministrstvo pripravlja Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti, ki bo postala vladni strateški dokument, nadaljevali pa bomo tudi razvojne projekte, zlasti tiste, ki so financirani iz evropskih sredstev, še zlasti na področju odprtih in inovativnih učnih okolij.
Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA je dolgoročen projekt primerjanja znanja in spretnosti učenk in učencev v državah članicah OECD in državah partnericah. Raziskavo so prvič izvedli leta 2000 in od takrat države na tri leta ugotavljajo ravni bralne, matematične in naravoslovne pismenosti učencev v starosti 15 let. Slovenija je v program stopila leta 2006. V raziskavi PISA 2015 je sodelovalo 6406 slovenskih učencev iz 300 srednješolskih izobraževalnih programov, ob tem pa še 31 osnovnih šol in dve ustanovi za izobraževanje odraslih.
Več o raziskavi in rezultatih:
http://www.pei.si/Sifranti/NewsPublic.aspx?id=135
Vir: MIZS
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
