Finančna uprava se je obregnila tudi ob tradicijo na šolah. Te so namreč ob koncu leta pripravljale t.i. šolski bazar z izdelki, ki so jih naredili otroci in njihovi starši. Ker pa so te izdelke prodajali, so inšpektorji šole opozorili, da gre za pridobitniško dejavnost in bi morali zato ravnati po pravilih, ki veljajo v tem primeru.
Bodo šole sploh še organizirale otroške bazarje?
Številne osnovne šole ob koncu leta tradicionalno pripravljajo t.i. otroške bazarje. Na njih otroci prodajajo izdelke, ki jih pripravijo v šoli ali doma. Zbrani denar šole nato porabijo za šolski sklad – kupujejo učbenike za tiste, ki si jih ne morejo sami, ali pa otrokom iz socialno ogroženih družin pomagajo pri plačilu izletov in podobno.
"Res je, da je bil bazar v taki obliki letos zadnjič. Razlog so davčne blagajne. Mi gotovinskega plačevanja nimamo, zato na tak način ne moremo organizirati bazarja," nam je pojasnil Ivan Planinc, ravnatelj OŠ Gorica iz Velenja. Kot je še dodal, šolam zdaj ostaja le možnost, da bi tržnico organizirali tako, da bi izdelke podarili, zanje pa prejeli prostovoljne prispevke, a poudarja, da o tem ne razmišljajo. Planinc je še pojasnil, da bazar organizira, vodi in sredstva deli upravni odbor šolskega sklada.
Kot kaže pa velenjska osnovna šola ni edina, ki je morda lani zadnjič organizirala šolski bazar. Tržni inšpektorat je namreč po poročanju časnika Delo nekaj šol o kršitvah predpisov že opozoril, kar je sprožilo ogorčenje ravnateljev. Ključna težava naj bi bila v označenih cenah posameznih izdelkov. To naj bi po strogi črki zakona namreč takoj pomenilo, da gre za pridobitno dejavnost, saj se označeno blago prodaja, kar pa je predmet številnih predpisov.
Vir: Karmelina Husejnović
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
