Novela Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI-J sicer postopoma opušča začasni ukrep t. i. dopolnjevanja učne obveznosti, po katerem lahko na primer učitelj matematike, ki nima polne delovne in učne obveznosti, poučuje na primer tudi glasbo. V spričevalu imajo vsi učenci predvidoma pozitivne ocene. Na nacionalnem preverjanju znanja pri predmetu glasba pa se pokaže, da imajo učenci premalo znanja in so neuspešni. Kdo je v tem primeru odgovoren: ravnatelj, ki mora za vsakega učitelja narediti letni načrt učne in delovne obveznosti, ali učitelj, ki ni imel predpisane izobrazbe?
Ker je postopno uvajanje izobraževalnega programa devetletne osnovne šole zahtevalo tudi kadrovske prilagoditve z nadaljnjim izobraževanjem, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-D) v letu 2003 uvedel začasni ukrep t. i. dopolnjevanja učne obveznosti, ki je veljal do 1. septembra 2010.
Ker je bilo naknadno ugotovljeno, da je prilagoditev na novi sistem zahtevnejša in bo trajala dlje, kot je bilo prvotno predvideno, je ZOFVI-H trajanje tega ukrepa podaljšal do 1. septembra 2015. ZOFVI-J, ki se uporablja od 1. septembra 2015, pa ga postopoma odpravlja do izteka te možnosti s 1. septembrom 2018. Obseg takega dopolnjevanja v šolskem letu 2015/16 tako ne sme presegati 40 odstotkov, v šolskem letu 2016/17 ne več kot 30 odstotkov in v šolskem letu 2017/18 ne več kot 20 odstotkov zakonsko določenega obsega učne obveznosti strokovnega delavca (drugi odstavek 11. člena ZOFVI-J).
Začasni ukrep dopolnjevanja učne obveznosti dopušča, da lahko strokovni delavci, ki imajo v šoli sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas v obsegu polnega delovnega časa, pa jim ni mogoče zagotoviti zakonsko določenega obsega za poučevanje predmetov, za katere izpolnjujejo vse z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje, dopolnjujejo učno obveznost pri drugih predmetih, če je to treba zaradi nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti.
Hipotetična situacija, ki je opisana v vprašanju, je glede na zakonsko ureditev sicer dopustna, vendar v praksi verjetno niti ne bo nastala, saj lahko ravnatelj osnovne šole pri dopolnjevanju učne obveznosti izbira tudi med drugimi organiziranimi oblikami dela z učenci (na primer jutranje varstvo ali podaljšano bivanje), ki niso pouk.
Poučevanje spada med obligacije prizadevanja, ne med obligacije uspeha, saj na učni uspeh učencev pri posameznem predmetu vpliva vrsta dejavnikov, ne le z zakonom in drugimi predpisi določeni pogoji, pod katerimi lahko strokovni delavec poučuje posamezni predmet. Zato o odgovornosti za morebiten slabši uspeh učencev, ki jih je poučeval strokovni delavec na podlagi zakonsko dopustnega začasnega ukrepa dopolnjevanja učne obveznosti, ne bi mogli govoriti.
Objavljeno: Pravna praksa, letnik 2015, številka 36-37
*Še več člankov iz rubrike: Vprašanja & Odgovori (Pravne prakse) s področja Vzgoje, izobraževanja in športa lahko kot naročnik portala EDUS prebirate > v zbirki Publikacije.
Če niste naročnik, vas vabimo, da nam pošljete povpraševanje za naročništvo > na portal EDUSČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.