Po 46. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ima vsaka srednja šola svet šole oziroma svet zavoda, ki ga v srednji šoli sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov. Kako je lahko v svet zavoda, ki ima po 48. členu ZOFVI široke pristojnosti, imenovan dijak, ki še nima poslovne sposobnosti, pa tudi volilno pravico pridobi šele s polnoletnostjo?
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) določa, da svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev. Drugače je sestavljen svet javne poklicne oziroma strokovne šole, gimnazije in javnega dijaškega doma. Ta svet sestavljajo, kot navajate, trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev, trije predstavniki staršev in dva predstavnika dijakov.
Kot izhaja iz pojasnil takratnega Ministrstva za šolstvo in šport, je do vključitve dijakov v svet srednje šole prišlo, ker:
"so dijaki v srednjem šolstvu ozaveščeni subjekt izobraževalnega procesa, ki mora imeti možnost ne samo izraziti svoja stališča do ključnih vprašanj šole, o katerih odloča svet šole, ampak pri tem tudi soodločati. Sedanja zakonska ureditev vzpostavlja možnost, da dijaki prek dijaške skupnosti zgolj izražajo svoja stališča, ne morejo pa o njih skupaj z drugimi skupinami, ki sodelujejo v svetu šole, enakopravno odločati."
Drži, da ima svet zavoda široke pristojnosti. V skladu s prvim odstavkom 48. člena ZOFVI imenuje in razrešuje ravnatelja šole, sprejema program šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, sprejme letno poročilo o samoevalvaciji šole, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ, če z zakonom ni določeno drugače, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predložijo učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost dijakov, in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Čeprav bi lahko sklepali, da imajo pri vseh navedenih pristojnostih dijaki aktivno vlogo, pa ni tako. Pomemben je drugi odstavek 48. člena ZOFVI, ki določa, da imajo predstavniki skupnosti dijakov pravico sodelovati pri delu sveta, ko ta obravnava zadeve, ki se nanašajo na položaj dijakov, ali ko obravnava zadeve, ki jih je v obravnavo predložila skupnost dijakov. Ni torej v pristojnosti dijaka kot člana sveta šole, da bi na primer lahko volil ravnatelja. Dijak lahko v svetu šole sodeluje omejeno, in to tako, da lahko vpliva le na zadeve, ki so povezane z dijaki. Zato vprašanje popolne poslovne sposobnosti in volilne pravice niti ni pomembno.
Pripravila: dr. Nana Weber, sekretarka na Ministrstvu za javno upravo
*Še več člankov iz rubrike: Vprašanja & Odgovori (Pravne prakse) s področja Vzgoje, izobraževanja in športa lahko kot naročnik portala EDUS prebirate > v zbirki Publikacije.
Če niste naročnik, vas vabimo, da nam pošljete povpraševanje za naročništvo > na portal EDUS.
**V kolikor se tudi sami soočate s perečimi pravnimi vprašanj z vašega delovnega področja, vam kot naročniku revije Pravna praksa nudimo do 10 brezplačnih odgovorov letno. Aktualni odgovori s področja izobraževanja so tedensko objavljena v rubriki: Vprašanja & Odgovori, revija Pravna praksa.
>> Naročništvo na revijo Pravna praksa
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
