Hišnik si je v šoli huje poškodoval roko. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zahteva, da šola poravna stroške zdravljenja, ker po njihovem mnenju za varnost ni bilo zadosti poskrbljeno. Hišnik je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
Pri oblikovanju odgovora na to vprašanje izhajam iz domneve, da je hišnik pri postavljanju scene za valeto opravljal "svoje" delo, torej hišniško delo, ki ga je dolžan opravljati po pogodbi o zaposlitvi. Prvi odstavek 33. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pomoč pri tehnični pripravi prostora za proslavo ali prireditev po naravi stvari spada med dela, ki jih v osnovni šoli opravlja hišnik, zato ni bistveno, da mu ravnatelj te pomoči tokrat ni izrecno odredil (saj verjetno tudi sicer ne odreja posebej vsakega posamičnega drobnega hišniškega opravila).
Za naš primer so ključne predvsem pravne norme, ki urejajo varstvo pri delu. Po 35. in 45. členu ZDR-1 mora delodajalec zagotavljati zakonite pogoje za varnost in zdravje pri delu, delavec pa mora ustrezne predpise spoštovati in izvajati.
Relevantni predpis je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Splošna obveznost delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu je določena v njegovem 5. členu. Med drugim mora delodajalec delavce po 38. členu ZVZD-1 usposobiti za varno opravljanje dela, usposobljenost pa nato tudi preverjati, vsaj usposobljenost tistih delavcev, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode. Konkretni hišnik naj bi to usposabljanje opravil.
Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb, poleg tega mora sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo uporabljati skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju (12. člen ZVZD-1).
Osemnajsta alineja drugega odstavka 82. člena ZVZD-1 določa, da ostane v veljavi sicer na podlagi prejšnjega zakona izdan Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, kolikor ni v nasprotju z določbami ZVZD-1.
Delodajalec je odgovoren za brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja delavcev. Poleg tega je dolžan oceniti tveganje in v skladu z izjavo o varnosti preprečiti ali omejiti predvidene nevarnosti in škodljivosti, ki lahko nastanejo pri normalni uporabi delovne opreme (4. člen Pravilnika), pravilno vzdrževati delovno opremo, če pa ni mogoče v celoti zagotoviti njene uporabe brez nevarnosti za poškodbe delavcev, mora delodajalec nevarnost znižati na najmanjšo možno mero (8. člen Pravilnika).
Posledice neupoštevanja varstvenih pravil, če pride do nezgode pri delu, so lahko za delodajalca težke. Med drugim se izpostavlja regresnemu zahtevku ZZZS. Ta ima po prvem odstavku 87. člena v zvezi z 91. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) pravico zahtevati, da mu škodo (stroške za zdravstvene in druge storitve ter zneske denarnih nadomestil in drugih dajatev, ki jih plačuje ZZZS) povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi.
Po sodni praksi je odgovornost delodajalca do ZZZS le krivdna; objektivna odgovornost za nezgodo, v kateri je bil poškodovan delavec, katerega zdravljenje je nato financiral ZZZS, ne pride v poštev.
Osnovna šola je torej dolžna plačati stroške hišnikovega zdravljenja, če sta njegov padec z lestve in posledična poškodba v vzročni zvezi s kakšno protipravno opustitvijo šole s področja varstva pri delu. Če je za padec delno kriv sam hišnik, ima šola nasproti ZZZS ugovor omejitve regresne odgovornosti.
Vprašanje je, ali so bila v konkretnem primeru hišniku na voljo "brezhibna" delovna sredstva in ali je delodajalcu uspelo nevarnost znižati na najmanjšo možno mero.
Morebitna odločitev sodišča v tem sporu je odvisna od številnih dejanskih podrobnosti, zato jo je težko napovedati. Ne glede na vse menim, da se delodajalcu v celoti verjetno ne bo uspelo izogniti odgovornosti do ZZZS (vsaj v enem delu bo moral kriti stroške zdravljenja). Razlog za to je v členih od 136 do 138 Pravilnika. Ti predpisujejo, da mora delodajalec zagotoviti, da se lestve lahko postavijo tako, da so med uporabo stabilne. Prenosne lestve morajo stati na stabilni, trdni, ustrezno veliki, nepremakljivi podlagi tako, da so prečke v vodoravnem položaju. Delodajalec mora zagotoviti, da noge prenosnih lestev med uporabo ne drsijo, zato je treba nosilne letve na ali v bližini zgornjega ali spodnjega konca zavarovati s protidrsnim varovalom ali na kak drug enako učinkovit način. Raztegljive lestve in lestve iz več delov, ki se med seboj spajajo, je treba uporabljati tako, da se njihovi deli ne premikajo neodvisno drug od drugega. Zagotoviti je treba, da so prenosne lestve zavarovane pred premikom, preden se jih začne uporabljati.
Šola je očitno dala na voljo lestev, da se uporabi, ko je to potrebno, za kakršnakoli hišniška dela. Med drugim tudi v prostoru, v katerem je postavljen parket - zelo gladka talna obloga. Šola je kršila svojo dolžnost zagotavljanja brezhibnih delovnih sredstev za dani namen, saj lestve niso bile zavarovane s protidrsnimi varovali oziroma na tleh ni bila položena kakšna hrapava in nedrseča talna obloga, kakršne so na trgu nedvomno na voljo.
Če je ob normalni skrbnosti hišnik moral pričakovati, da bi lahko kavelj lestve zdrsnil iz mreže (recimo zaradi dimenzij kavlja in/ali odprtin v jekleni mreži), je ravnal neprevidno, ko je lestev uporabil za konkretno delo. Taka presoja bi implicirala določen delež njegove soodgovornosti. V vsakem primeru menim, da je v enem deležu soodgovoren za nastalo škodo, ker se je samostojno odločil za uporabo neprimernega delovnega sredstva, čeprav 15. člen Pravilnika določa, da mora delavec delodajalca obvestiti o vseh okoliščinah, za katere utemeljeno meni, da pomenijo resno in neposredno nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, kot tudi o vseh pomanjkljivostih delovne opreme in varnostnih naprav oziroma varoval. Prav tako ni poprosil svojega kolega, naj lestev drži in jo s tem stabilizira.
Pripravil: Igor Vuksanović, svetovalec na Ustavnem sodišču
*Še več člankov iz rubrike: Vprašanja & Odgovori (Pravne prakse) s področja Vzgoje, izobraževanja in športa lahko kot naročnik portala EDUS prebirate > v zbirki Publikacije.
Če niste naročnik, vas vabimo, da nam pošljete povpraševanje za naročništvo > na portal EDUS.
**V kolikor se tudi sami soočate s perečimi pravnimi vprašanj z vašega delovnega področja, vam kot naročniku revije Pravna praksa nudimo do 10 brezplačnih odgovorov letno. Aktualni odgovori s področja izobraževanja so tedensko objavljena v rubriki: Vprašanja & Odgovori, revija Pravna praksa.
>> Naročništvo na revijo Pravna praksa
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala EDUS.
